Načrti EU za azilna taborišča na morju po sodbi sodišča propadejo

Načrti EU za azilna taborišča na morju po sodbi sodišča propadejo

Evropsko združevanje je pred novimi izzivi, zlasti v zvezi z azilnimi praksami. Nedavna sodba Evropskega sodišča (ECJ) je močno zavrla ambiciozne načrte nekaterih držav, da sprejmejo italijanski kontroverzni model premestitve prosilcev za azil v čezmorske centre za deportacijo.

Sodba Evropskega sodišča in njeni učinki

V petek je ES razsodilo, da medtem ko lahko Italija še naprej uporablja svoje objekte v albanskih mestih Shengjin in Gjader, morajo biti pogoji za premestitev prosilcev za azil predmet strožjega nadzora. Cilj je zagotoviti, da prosilcev za azil ne vrnejo v nevarne situacije v njihovih državah izvora.

Kaj naredi državo izvora varno?

Sodišče je pojasnilo, da se država izvora lahko šteje za "varno" le, če je bila predmet "učinkovitega sodnega pregleda". Prav tako mora biti dokazano varen za vse skupine prebivalstva, vključno z ranljivimi ali marginaliziranimi skupinami.

Vpliv na prihodnje predpise EU o azilu

Pričakuje se, da bo ta razsodba pomembno vplivala na nova pravila EU o azilu, ki naj bi začela veljati junija prihodnje leto. Ti predpisi so oblikovani tako, da omogočajo državam članicam, da ustvarijo lastne sezname "varnih" držav, da bi pospešile azilni postopek in ga zunanje izvajale.

Kritika seznama varnih izvornih držav

Seznam EU, ki naj bi služil kot vodilo, vključuje države, kot so Bangladeš, Kolumbija, Egipt, Indija, Kosovo, Maroko in Tunizija. A borci za človekove pravice opozarjajo, da te države niso varne za vse prebivalce. Po podatkih Amnesty International se države, iz katerih je odobrenih 20 % ali manj prošenj za mednarodno zaščito, štejejo za varne. Pri tem pa se zanemarja dejstvo, da je do 20 % prosilcev iz teh držav priznanih za begunce, kar postavlja pod vprašaj varnostne razmere v teh državah.

Kršitve človekovih pravic

Sodba Evropskega sodišča temelji na prošnji dveh bangladeških prosilcev za azil, ki sta bila pridržana v Albaniji in sta trdila, da bi bila vrnitev v Bangladeš nevarna. To se dogaja v času, ko več evropskih držav kaže zanimanje za razvoj lastnih programov deportacije, podobnih italijansko-albanskemu modelu.

Stroški in učinkovitost italijanskega modela

Medtem ko partnerstvo, ki vlaga milijone v ustvarjanje deportacijskih centrov in "centrov za vračanje" v državi, ki ni članica EU, nekatere države vidijo kot primer uspešnega pristopa, je nedavna študija Univerze v Bariju pokazala, da je italijanski model doslej stal več kot 74,2 milijona evrov (približno 86 milijonov dolarjev). Študija je model označila za "najbolj drag, nehuman in neuporaben instrument v zgodovini italijanske migracijske politike".

Kritika italijanske vlade

Italijanska premierka Giorgia Meloni, članica skrajne desničarske stranke, je sodbo kritizirala kot kratkovidno in dejala, da oslabi prizadevanja za boj proti množičnemu nezakonitemu priseljevanju in zaščito državnih meja. Poudarila je, da bi moral ta razvoj zadevati vse, tudi politične sile, ki so s sodbo zadovoljne, saj še dodatno omejuje že tako omejene možnosti vlad in parlamentov za urejanje in upravljanje migracij.

Usoda prosilcev za azil v Albaniji

V italijanskih deportacijskih centrih v Albaniji na prihodnost čaka skoraj ducat ljudi iz držav, ki veljajo za varne, kot sta Egipt in Bangladeš. To kaže na nujnost dobro utemeljene in pravične migracijske politike v Evropi.