EU poziva k revolucionarni posodobitvi električnih omrežij – odločilen korak k energetskemu prehodu!

EU poziva k revolucionarni posodobitvi električnih omrežij – odločilen korak k energetskemu prehodu!

Danes, 23. junija 2025, je Evropski parlament napovedal odločilen korak k izboljšanju zmogljivosti elektroenergetskega omrežja. Pod vodstvom Anne Stürgkh, poslanke Evropskega parlamenta (NEOS), so države članice pozvane k celoviti raziskavi in ​​optimizaciji obstoječih sistemov. Ta ukrep je del 194. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki naj bi pomembno vplival na prihodnost evropskega energetskega sistema. Cilj je okrepiti vlogo obnovljivih virov energije, kot sta fotovoltaika in sončna toplotna energija, tako na ravni EU kot na svetovni ravni, da bi pospešili energetski prehod.

Pomemben vidik tega energetskega prehoda je svetovni razmah sektorja baterij, ki ima osrednjo vlogo pri upravljanju električnih omrežij. Zlasti narašča potreba po shranjevanju električne energije, ki velja za hrbtenico prihodnosti trajnostne energije. Kot poroča BDEW bdew.de, je shranjevanje električne energije ključnega pomena za elektrifikacijo na različnih področjih, vključno z mobilnostjo in oskrbo s toploto. Kompenzirajo vremensko pogojena nihanja pri proizvodnji električne energije in povečujejo stabilnost omrežja.

Vloga obnovljivih virov energije

Prehod na obnovljivo energijo igra bistveno vlogo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) je obnovljiva energija leta 2021 pokrivala skoraj 19 % končne porabe energije po vsem svetu, kar je več kot 17 % leta 2000. Energetski sektor je sam odgovoren za velik delež emisij toplogrednih plinov, kar poudarja pomen obnovljive energije, ki je leta 2023 prispevala približno 9029 teravatnih ur (TWh) proizvodnje električne energije. To ustreza povečanju za 5 % glede na prejšnje leto.

Vodna energija ostaja prevladujoč vir proizvodnje obnovljive električne energije, sledita ji vetrna in sončna energija. Leta 2023 je delež hidroenergije znašal 47 %, vetrna in sončna energija pa sta prispevali 26 % oziroma 18 % k skupni proizvodnji električne energije, kot destatis.de poroča. Z ogromnim povečanjem nameščenih zmogljivosti v zadnjih letih hitro naraščata zanimanje in zavezanost energetskemu prehodu.

Izzivi in ​​pogled v prihodnost

Toda kljub temu napredku se industrija sooča z izzivi. BDEW poudarja, da regulativne ovire upočasnjujejo širitev skladiščenja električne energije. Za zagotovitev energetske prihodnosti je treba prilagoditi pravne okvirne pogoje in pospešiti postopke soglasij. Brez teh ukrepov potenciala obnovljivih virov energije in sistemov za njihovo shranjevanje ne bi bilo mogoče v celoti izkoristiti.

Drugo področje, ki ga je treba upoštevati, je geotermalna energija, ki kljub majhnemu prispevku k energetski tranziciji postaja vse bolj pomembna, predvsem za oskrbo s toploto pozimi. To kaže, da je za doseganje ambicioznih podnebnih ciljev in oblikovanje prehoda v trajnostno energetsko prihodnost nujen celovit premislek o vseh tehnologijah in ukrepih.