SPÖ man Sidl opozarja: podnebni cilj 2040 je ogrožen!

SPÖ man Sidl opozarja: podnebni cilj 2040 je ogrožen!

Evropski poslanec SPÖ Günther Sidl je 11. septembra 2025 komentiral pomembne podnebne cilje Evropske unije, še posebej ciljni cilj do leta 2040. Ta cilj po Sidlu predstavlja ključni mejnik pri doseganju podnebno nevtralne Evrope do leta 2050. Opozarja, da vmesnih ciljev ne smemo torpedirati, saj bi to lahko ogrozilo dolgoročne podnebne cilje. V svojih pripombah poudarja, da je podnebno nevtralnost mogoče doseči le postopno. Avstrijska vlada se je v svojem vladnem programu jasno zavezala k podnebni nevtralnosti do leta 2040.

Sidl okoljskega ministra poziva, naj se v Bruslju zavzame za ambiciozno podnebno politiko. Želi si, da bi bili v ta proces vključeni državljani, da ne bi nikogar pustili za sabo. Takšen pristop je še posebej pomemben, ker želi Avstrija izravnati svoje emisije do leta 2040, vse preostale emisije, ki se niso zmanjšale, pa bi bilo treba nadomestiti s shranjevanjem ogljika.

Podnebni cilji v kontekstu mednarodnih sporazumov

Mednarodni pariški sporazum, ki je začel veljati leta 2016, zagotavlja splošen okvir za boj proti podnebni krizi. Določa zavezujoče cilje za vse države z dolgoročnim ciljem omejitve zvišanja globalne temperature na največ 2 stopinji Celzija. Dodatna prizadevanja bi morala zagotoviti, da cilj 1,5 stopinje Celzija ne bo presežen. Evropski svet si prav tako prizadeva za cilj, da do leta 2050 ne bo več izpustov toplogrednih plinov, preostale emisije pa bodo izravnane z naravnimi in tehničnimi ponori. Avstrija se je zakonsko zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 48 odstotkov v primerjavi z letom 2005.

V okviru Zakona o varstvu podnebja iz leta 2011 je bil vzpostavljen nacionalni pravni okvir, ki predstavlja merilo za upoštevanje zgornjih mej emisij. Paket ukrepov na podlagi tega zakona je bil implementiran do leta 2018. Siddle pojasnjuje nadaljnje načrtovanje do leta 2029, ki vključuje podnebno nevtralnost do leta 2040.

Podnebni cilji EU in njihovi izzivi

EU je pred kratkim predstavila nov vmesni cilj za zmanjšanje podnebju škodljivih plinov, katerega cilj je zmanjšati emisije za 90 odstotkov do leta 2040 v primerjavi z letom 1990. To je del paketa »Primerni za 55«, ki je bil uveden poleti 2021. Te smernice temeljijo na znanstvenih priporočilih Svetovalnega sveta EU za podnebje in so namenjene podpori smernic Pariškega podnebnega sporazuma. EU namerava ta cilj predložiti Združenim narodom pozno poleti.

Vendar pa obstajajo nesoglasja glede predloga v Evropskem parlamentu in med državami članicami. Države, kot so Francija, Italija in Poljska, vzbujajo zaskrbljenost. Dansko predsedstvo Sveta v osnovi podpira podnebni cilj, vendar poudarja, da je ravnovesje med podnebnimi in gospodarskimi interesi nujno. To vprašanje bi lahko povzročilo nadaljnje razprave, zlasti v zvezi s političnimi spremembami po evropskih volitvah.

Podnebne raziskave kažejo na naraščajoče ekstremne vremenske pojave, ki jih podnebne spremembe še stopnjujejo. V Bruslju so zabeležili rekordne temperature do 37 stopinj, kar je poudarilo nujnost doseganja podnebnih ciljev. Medtem ko 80 % državljanov EU podnebne spremembe dojema kot resen problem in podpira podnebno nevtralno prihodnost, je bistveno, da oblikovalci politik izpolnjujejo svoje zaveze in spodbujajo potrebne aktivne spremembe.