Sankcije proti Iranu: Ameriška vlada izvaja gospodarski pritisk na Teheran!

Sankcije proti Iranu: Ameriška vlada izvaja gospodarski pritisk na Teheran!

Sredi vse bolj napetega geopolitičnega ozračja so Iranke v Teheranu protestirale proti nedavnim izraelskim zračnim napadom. Ti protesti sovpadajo z novimi sankcijami, ki jih je ameriška vlada uvedla proti Iranu. Ti ukrepi so posebej usmerjeni na mreže, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem nafte v vrednosti več milijard dolarjev, in vplivajo na več plovil, ki sodelujejo pri tem tihotapljenju. Ameriški finančni minister Scott Bessent je poudaril, da je treba povečati gospodarski pritisk na iransko vlado, da bi zmanjšali njen vpliv v regiji in še posebej udarili po iranski revolucionarni gardi. Nekaj ​​finančnih sredstev, ustvarjenih s tihotapljenjem nafte, je šlo Revolucionarni gardi, kar predstavlja neposredno grožnjo regionalni stabilnosti krona poročali.

Nove sankcije pa ne zadevajo le Irana, temveč tudi libanonski Hezbolah, ki velja za ključnega zaveznika Teherana. Ukrepi so usmerjeni proti instituciji in več visokim posameznikom v Hezbolahu, za katere se domneva, da so se izognili ameriškim sankcijam. Namen teh sankcij je tudi pomoč libanonski vladi pri omejevanju vpliva Hezbolaha in njegovem dostopu do mednarodnega finančnega sistema. Hezbolah naj bi imel koristi od nezakonitih finančnih tokov, ki bi jih sankcije lahko motile, kot npr. nau.ch izvedeno.

Vojaške napetosti na Bližnjem vzhodu

Razmere dodatno zapletajo vojaške napetosti v regiji. Ameriški predsednik Donald Trump je po napovedanem povračilnem napadu Irana na ameriško letalsko bazo v Katarju izjavil, da se zanaša na deeskalacijo. Iranu se je zahvalil za vnaprejšnje opozorilo in napovedal premirje, ki bo začelo veljati v 24 urah. Ti dogodki sprožajo vprašanja o stabilnosti regije, zlasti ker grožnja iranskega jedrskega oboroževanja ostaja, glede na analizo Deutschlandfunk pojavi.

Trump se je predstavil kot mirovnik, medtem ko je 60 % državljanov ZDA v anketah proti vpletenosti v vojno na Bližnjem vzhodu. Ameriška vlada je svoje vojaške akcije upravičevala z grožnjo, ki jo predstavlja iranski jedrski program, čeprav natančna stopnja uničenja iranskih jedrskih objektov ostaja nejasna. Medtem ko je Trump podprl premirje, ostaja vprašanje, ali ga bodo vse vpletene strani spoštovale.

Mednarodni odzivi na posredovanje ZDA so bili mešani, evropske države so bile videti presenečene in niso imele jasnega vpliva na potek konflikta. To bi lahko kazalo na razlike znotraj EU glede mednarodne pravne ocene ameriških napadov, kar dodatno otežuje diplomatske možnosti v regiji.

Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko Iran sprejel nadaljnje agresivne ukrepe, vključno z blokado Hormuške ožine, kar bi imelo pomemben vpliv na svetovne cene energije. Ta dogajanja pozorno spremljajo in analizirajo tako iranski kot mednarodni mediji, medtem ko je politično dogajanje v ZDA močno odvisno od stabilnosti prekinitve ognja.