Gruzija se sprašuje: Kaj sledi desničarskemu bivšemu predsedniku nogometašev?

Gruzija se sprašuje: Kaj sledi desničarskemu bivšemu predsedniku nogometašev?

Če bi vesolec pristal na elegantni ulici Rustaveli v gruzijski prestolnici Tbilisi, bi lahko mislil, da gre za praznovanje. Množice se pretakajo po ulicah, promet blokira policija, mnogi nosijo rdeče-belo zastavo Gruzije ali modro zastavo Evropske unije s krogom dvanajstih zlatih zvezd kot ogrinjala.

Široki protesti v Tbilisiju

Vsakih nekaj minut mimo koraka druga skupina, ki nosi transparente in zastave, udarja z bobni, piha v piščalke in vzklika slogane. Obstajajo »Športniki proti nasilju« (ki se nanaša na nasilje, ki ga izvajajo vladne varnostne sile); ali študenti, ki držijo napis "Liberte, egalite, fraternite" in vzklikajo "Sakartvelo!" klic (tako se imenuje Gruzija v gruzijskem jeziku); ali mladi z velikim belim transparentom, ki dvomijo o pripravljenosti policije za izgrede: "Hej, Robocop, rojen si, da bi bil suženj."

Negotova prihodnost

Sobota je zvečer, a kljub burnemu vzdušju so Gruzijci, ki se že mesec dni udeležujejo nočnih protestov, izčrpani in negotovi, kaj bo prinesel naslednji dan.

V nedeljo ob 11. uri po lokalnem času bo parlament, ki ga zdaj nadzira vladajoča stranka Gruzijske sanje, inavguriral novega predsednika Mikheila Kavelašvilija, 53-letnega nekdanjega profesionalnega nogometaša in ustanovitelja ultradesničarske stranke Moč ljudstva. Parlament ga je izvolil 14. decembra, glasoval pa je konec oktobra. Na tokratnih volitvah so mednarodni opazovalci ugotovili številne nepravilnosti in pritiske na volivce.

Izvor protestov

Kar je resnično sprožilo nedavne proteste, je bila novembrska napoved iraškega premierja Kobakhidzeja, da bo prekinil prošnjo Gruzije za članstvo v EU do konca leta 2028. Ankete kažejo, da 80 % Gruzijcev podpira članstvo v EU, protestniki pa so se množično zbirali na nočnih pohodih in shodih.

Solidarnost in podpora

Ob strani ceste vzdolž ulice Rustaveli so navijači postavili stojnice s kavo in delijo juho za premražene in lačne. Na enem vogalu kitarist igra skladbe Jimmyja Hendrixa, na drugem vogalu nežno poje jazzist. Stene skoraj vseh stavb vzdolž ulice so prekrite z grafiti, skoraj v celoti proevropskimi in protiruskimi. Bilo ga je toliko, da je vlada poslala ekipe na ulice, da so ga prekrili s črno barvo v spreju, zlovešč opomin na nasilje, ki so ga v črno oblečene in zamaskirane varnostne sile sprožile nad številnimi protestniki.

Mednarodni odzivi

V petek zvečer je počilo: ZDA so uvedle sankcije proti ustanovitelju stranke Gruzijske sanje, milijarderju oligarhu Bidzini Ivanišviliju, ki naj bi v zakulisju nadzoroval bogastvo države. "Dejanja Ivanišvilija in Gruzijskih sanj so spodkopala demokratične institucije, omogočila kršitve človekovih pravic in omejila uveljavljanje temeljnih svoboščin v Gruziji," je dejal ameriški državni sekretar Antony Blinken. "Poleg tega so ogrozili evroatlantsko prihodnost Gruzije, ki si jo gruzijski ljudje močno želijo in ki jo zahteva gruzijska ustava."

Izziv za predsednika

Pred poslopjem parlamenta na ulici Rustaveli je vzklikajoča množica zaigrala himno ZDA in gruzijsko himno. 10 minut hoje od stavbe parlamenta je brezhibno bela palača Orbeliani iz 19. stoletja, uradna rezidenca gruzijskega predsednika. Aktualni predsednik, vsaj do nedelje, je 72-letnik, rojen v Franciji Salome Zourabichvili, ki poudarja, da je ona edina legitimna predsednica, in zasmehuje izbor Kavelašvilija, ki so ga Gruzijske sanje izbrale kot protiustavno "neumnost".

Prihodnost odpora

Čeprav so predsednikova pooblastila zakonsko omejena, je Zourabichviliju uspelo združiti sporne politične stranke v državi v koalicijo. Negotovo je, ali bodo ostali enotni. Enako negotovo je, kaj bo Zourabichvili storil v nedeljo zjutraj. V soboto pozno zvečer je izdala izjavo: "Lep pozdrav, pozdravljam vas iz palače Orbeliani. Tukaj sem, tukaj bom ostala in tu bom prespala. Jutri ob 10. uri vas bom pričakala v palači Orbeliani. Od tu vam bom poročala, kaj bo prinesel jutrišnji dan, kakšni so prihodnji dnevi in ​​kakšni so dnevi zmage."

Edinstven trenutek za Gruzijo

Bo ostala v predsedniški palači in tvegala aretacijo, kot je grozil gruzijski sanjski premier? Bo zapustila palačo in ostala simbol upora? Kaj bodo naredili protestniki? Bo gibanje zacvetelo ali izzvenelo? Ko govorim s protestniki na ulicah, mi jih več reče, da je to edinstven trenutek. Predsednik Zourabichvili je simbolični vodja njihovega gibanja, vendar ni pravega "vodje".

Zdi se, da tudi protestov ne vodi ena oseba. So samoorganizirani, s skupinami prijateljev, sodelavcev ali podobno mislečih ljudi, ki se zbirajo skoraj spontano. Izjavljajo, da jih povezuje skupni cilj: vstop v Evropsko unijo. Gruzija, pravijo, pripada Evropi. Dve stoletji sta Rusija in Sovjetska zveza poskušali nadzorovati svojo državo. Toda Gruzija ostaja Gruzija, s svojim jezikom in ponosno tradicijo.