FPÖ-Schnedlitz: Karnerjeva azilna statistika je zavajajoča PR predstava!

FPÖ-Schnedlitz: Karnerjeva azilna statistika je zavajajoča PR predstava!

24. avgusta 2025 je generalni sekretar FPÖ Michael Schnedlitz ostro kritiziral azilno politiko notranjega ministra ÖVP Gerharda Karnerja. Schnedlitz je v izjavi Karnerjevo samohvalo opisal kot "propagandno predstavo" in "sramežljivo pranje oči". Kritiziral je uspehe pri deportacijah, ki jih našteva Karner, in jih označil za zavajajoče. Predvsem ocena deportacij se ne šteje za reprezentativno, saj številne deportacije prizadenejo predvsem državljane EU in državljane sosednjih držav.

Zaradi trenutnih številk je razprava o azilni politiki še bolj eksplozivna. V prvi polovici leta 2025 je bilo deportiranih le 13 Afganistancev, hkrati pa je za azil zaprosilo več kot 3000 Afganistancev. Schnedlitz je opozoril tudi na bližajoče se povečanje združevanja družin. To naj bi bilo povezano z razsodbo Evropskega sodišča, ki afganistankam podeljuje pravice do azila.

Problem repatriacij

FPÖ nadalje kritizira dejstvo, da ni urejenega programa repatriacije in da repatriacije Sircev niso vidne v statistiki. Generalni sekretar je pozval k temeljiti spremembi azilne politike in vidi potrebo po vzpostavitvi »trdnjave Avstrije« z »ljudskim kanclerjem« Herbertom Kicklom.

Na evropski ravni je v ospredju tudi razprava o vračanju. Po osnutku zakona, ki ga je predstavil evropski komisar Magnus Brunner, so za zavrnjene prosilce za azil predvidene hitrejše deportacije. Trenutno samo eden od petih ljudi, ki so dolžni zapustiti državo, zapušča EU, pritisk na Evropsko komisijo pa narašča, še posebej glede na pretekle napade storilcev, ki so dolžni zapustiti državo.

Načrtovani ukrepi EU

Za reševanje izzivov repatriacije EU načrtuje ukrepe, kot je uvedba centrov za deportacijo zunaj EU. Tem je treba dati pravno podlago, da tja pripeljejo zavrnjene prosilce za azil. Poleg tega bi morale biti odločbe o izgonu priznane po vsej EU, da se poveča število vračanj. Razpravlja se tudi o enotnejši uvedbi pridržanja do izgona in daljših prepovedih vstopa za prizadete.

Vendar predlagani ukrepi naletijo na odpor. Kritiki, kot je evropski poslanec Zelenih Erik Marquardt, opozarjajo na možne kršitve pravic beguncev. Skupni evropski azilni sistem, ki naj bi ga okrepil člen 80 PDEU, ostaja ključni cilj EU za zagotavljanje načela solidarnosti in pravične porazdelitve odgovornosti med državami članicami. Ta pravni okvir morajo potrditi še države članice in Evropski parlament.

Glede na trenutni razvoj dogodkov je jasno, da obstaja nujna potreba po ukrepanju na nacionalni in evropski ravni za izvajanje resnično varne in poštene azilne politike. Vendar se pristopi precej razlikujejo in bodo verjetno ostali kontroverzna tema v političnih razpravah.

OTS poroča, da ...
Tagesschau se osredotoča na...
Europarl ponuja pregled ...