EU načrtuje stroga pravila: deportacije naj bodo hitrejše in enostavnejše!

V izjemnem koraku Evropska komisija pod vodstvom komisarja za migracije Magnusa Brunnerja načrtuje reformo direktive o vračanju, ki obstaja od leta 2008. Cilj novega zakona je jasen: hitrejša in učinkovitejša deportacija ljudi brez pravice do prebivanja v EU. Po Brunnerjevih besedah ​​je trenutno samo 20 odstotkov ljudi, zoper katere je bila izdana odločba o vrnitvi, dejansko odletelo iz EU - položaj, ki velja za "nesprejemljiv". Na tiskovni konferenci je poudaril potrebo po reformi, ki bi ustvarila jasna in enotna pravila po vsej Evropi, podpredsednica EU Henna Virkkunen pa je obljubila tudi "red v naši hiši".

Osrednji element predloga je uvedba evropskega naloga za vrnitev, ki naj bi omogočil, da se odredbe o izgonu iz ene države EU samodejno uporabljajo v drugih državah članicah. Kdor prejme obvestilo o izgonu v eni državi EU, se ne more preseliti v drugo državo EU, da bi vložil novo prošnjo za azil. Glede grozečih posledic za zavrnjene prosilce za azil predlog predvideva stroge ukrepe: Kdor noče sodelovati pri repatriaciji, tvega zmanjšanje socialnih prejemkov in celo odvzem potnih listin. "Naredimo red v svoji hiši," je poudaril Brunner in poudaril pomen te reforme, ki bo vplivala tako na prihodnost sodelovanja med članicami kot na obravnavo migrantov v EU.

Strožja pravila za varnostna tveganja

Še posebej zaskrbljujoči so novi predpisi, ki bodo veljali za ljudi, ki so razvrščeni kot varnostno tveganje. V prihodnje naj bi jim bilo omogočeno hitrejše pridržanje do izgona, dana pa bo tudi možnost podaljšanja trajanja pridržanja po sedanjih 24 mesecih. Brunner je napovedal, da bo koncept varnih tretjih držav predstavljen do junija 2025, saj je definicija teh držav trenutno nedosledna in nejasna, kar le povečuje praktične izzive deportacij. Kritiki, kot je Amnesty International, vidijo ta projekt kot "novo nizko točko" pri obravnavanju migrantov, zlasti glede na posebna "vozlišča za vračanje", ki jih je mogoče ustvariti v tretjih državah za namestitev ljudi pod določenimi pogoji.

Čeprav se načrti zdijo obetavni, je novi zakon še vedno na glasovanju v Evropskem parlamentu in mora prestati mnenja različnih tamkajšnjih političnih skupin. Odobravanje znotraj EU je že pokazalo pozitivne povratne informacije ÖVP, medtem ko so druge stranke, kot sta Zeleni in FPÖ, opozorile na pomisleke glede človekovih pravic. Vendar pa je po Brunnerju in njegovih sodelavcih, ki upajo na hiter dogovor o reformi sedanjih predpisov, nujen še en korak v pravo smer za reševanje vprašanja nezakonitih migracij v Evropi.