EU načrtuje stroga pravila: Deportacije bi morale biti hitrejše in lažje!

V izjemnem koraku Komisija EU, ki jo vodi komisar za migracije Magnus Brunner, načrtuje reformo direktive o vračilu, ki obstaja od leta 2008. Cilj novega zakona je jasen: hitrejša in učinkovitejša deportacija ljudi brez pravice bivanja v EU. Po Brunnerjevem mnenju le 20 odstotkov oseb, proti katerim je bila izdana odločba o vračilu, dejansko izhaja iz EU - države, ki se šteje za "ni sprejemljivo". Na tiskovni konferenci je poudaril potrebo po reformi, ki naj bi ustvarila jasna in enotna pravila po Evropi, medtem ko je podpredsednica EU Henna Virkkuns obljubila tudi, da bo ustvarila "red v naši hiši".

Osrednji element predloga je uvedba evropskega odredbe o donosu, ki naj bi omogočil deportacijo države EU, da se samodejno prijavi v drugih državah članic. Če torej v državi EU prejmete odločitev o deportaciji, ne morete preiti v drugo državo EU, da bi zaprosili za novo aplikacijo za azil. V zvezi z bližajočimi se posledicami za zavrnjene prosilce za azil predlog predvideva stroge ukrepe: vsakdo, ki noče sodelovati pri povratnem tveganju, ki zmanjšuje socialne koristi in celo zaplemba potovalnih dokumentov. "V naši hiši ustvarjamo red," je poudaril Brunner, da bi poudaril pomen te reforme, ki bo vplivala tako na prihodnost sodelovanja med državami članicami kot tudi zdravljenje migrantov v EU.

strožja pravila za varnostna tveganja

Novi predpisi, ki bi se morali nanesti za ljudi, ki so razvrščeni kot varnostno tveganje, so še posebej zaskrbljujoči. Te bi bilo treba v prihodnosti hitreje preučiti v deportacijo, možnost pa je podaljšati obdobje pridržanja po sedanjih 24 mesecih. Brunner je sporočil, da je treba koncept za varne tretje države predstaviti do junija 2025, saj je opredelitev teh držav trenutno nedosledna in nejasna, kar le povečuje praktične izzive v primeru deportacije. Kritiki, kot je Amnesty International, menijo, da je ta projekt "nov nizki" pri obravnavi ljudi migrantov, zlasti glede na posebna "povratna središča", ki jih je mogoče ustvariti v tretjih državah, da bi lahko v določenih pogojih sprejeli ljudi.

Čeprav se načrti zdijo obetavni, novi zakon še vedno pomeni usklajevanje v parlamentu EU in mora zdržati mnenje različnih političnih frakcij. Odobritev znotraj EU je bila že razvidna s pozitivnimi povratnimi informacijami ÖVP, medtem ko so druge stranke, kot sta Zeleni in FPö, opozorile na človekove pravice. Drug korak v pravo smer je bistven za reševanje nezakonitih migracij v Evropi, pravijo Brunner in njegovi sodelavci, ki upajo na hiter dogovor o reformi veljavnih predpisov.