Pritisk na prosilce za azil: Reforme EU kažejo prve uspehe!

Pritisk na prosilce za azil: Reforme EU kažejo prve uspehe!

Pritisk na prosilce za azil v EU vse bolj vpliva in spodbuja integracijo. Po nedavnih poročilih Exxpressa se socialne pomoči ne izplačujejo več brezpogojno, kar prosilcem za azil ponuja dodatne spodbude za integracijo. Namen tega ukrepa je doseči boljšo prilagoditev socialnemu in gospodarskemu okviru EU.

Poleg tega je v ospredju tema azilne politike v EU. Cilj EU je zagotoviti mednarodno zaščito državljanov tretjih držav. Osrednji element teh prizadevanj je oblikovanje skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS), ki temelji na pravni podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Členi 67, 78 in 80 PDEU vzpostavljajo ta pravni okvir, ki je sestavljen v skladu z Ženevsko konvencijo iz leta 1951 in Protokolom iz leta 1967, kot pojasnjuje spletna stran Evropskega parlamenta.

Razvoj azilne politike

Razvoj azilne politike EU se je v zadnjih desetletjih vztrajno povečeval. Maastrichtska pogodba leta 1993 je medvladno sodelovanje vključila v institucionalni okvir EU. Amsterdamska pogodba iz leta 1999 je razširila pristojnosti institucij EU za razvoj zakonodaje o azilu. Pomemben korak je bila uvedba postopka soodločanja leta 2005, ki državam članicam omogoča skupno odločanje o vprašanjih azila.

Program iz Tampereja leta 1999 je določil prvi večji korak k izvajanju CEAS v dveh fazah, vključno z določitvijo meril in postopkov za obravnavo prošenj za azil. Poleg tega je Haaški program iz leta 2004 zahteval, da se instrumenti druge faze sprejmejo do konca leta 2010.

Reformne pobude in izzivi

Kot del reformnih prizadevanj je bil leta 2020 uveden nov sveženj o migracijah in azilu, katerega cilj je reforma skupnega evropskega azilnega sistema. Pomembna novost je ustanovitev Agencije EU za azil (EUAA), ki podpira države članice v azilnih postopkih. 14. maja 2024 je bilo sprejetih deset novih pravnih instrumentov za reformo upravljanja azila in migracij.

Financiranje teh ukrepov zagotavlja Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF), ki je bil v proračunu za obdobje 2021–2027 povečan na 9,9 milijarde evrov in je podprt z drugimi instrumenti financiranja EU.

Vzporedno s tem razvojem je nedavna sodba o spolu iz Velike Britanije, ki opredeljuje spolne identitete kot temelječe na bioloških značilnostih, povzročila burno razpravo v Združenem kraljestvu. Te razprave vplivajo tudi na družbeni okvir, znotraj katerega se razvijajo prošnje za azil in integracijski ukrepi.

Poleg tega namerava EU doseči popolno prepoved plina iz Rusije. To ne služi le odpravi energetske odvisnosti, ampak tudi povečanju pritiska na Moskvo. Kot poroča Exxpress, gre za del širše strategije, ki upošteva tako geopolitične kot socialne vidike.