Osredotočite se na božična darila: gospodinjstva z nizkimi dohodki množično varčujejo!
Od 17. decembra 2024 študija kaže, da 17 % avstrijskih gospodinjstev z nizkimi dohodki ne kupuje daril.

Osredotočite se na božična darila: gospodinjstva z nizkimi dohodki množično varčujejo!
17 odstotkov gospodinjstev v Avstriji z mesečnim neto dohodkom, nižjim od 2000 evrov, pravi, da letos ne bodo kupili daril, kar je zaskrbljujoče. To je skoraj 180.000 gospodinjstev, ki se morajo odreči darilom ali drastično zmanjšati svojo porabo zaradi nenehne inflacijske krize, kot poroča Today.at. Za primerjavo, gospodinjstva z visokimi zaslužki v najvišjem dohodkovnem kvartilu, ki zaslužijo več kot 5000 evrov neto na mesec, si lahko privoščijo povsem drugačno sliko: le trije odstotki jih sodijo v skupino zavračalcev daril in za božična darila v povprečju namenijo okoli 920 evrov. To kaže na izjemne razlike v porabi za božič: medtem ko gospodinjstva z najnižjimi dohodki skupno porabijo okoli 300 milijonov evrov, najbogatejša gospodinjstva za darila vložijo okoli 950 milijonov evrov.
Premoženjska neenakost v Evropi
Položaj gospodinjstev s šibkejšim premoženjem v Avstriji ni osamljen. Pogled na porazdelitev bogastva v Evropi pokaže podobno sliko neenakosti. Po poročilu bpb ima najbogatejše desetletno gospodinjstvo v Nemčiji okoli 56 odstotkov neto sredstev, medtem ko ima najrevnejših 10 odstotkov le minimalen delež. To vrzel je mogoče opaziti tudi v drugih državah, kjer je velik delež bogastva v rokah peščice. Po vsej EU je imelo 10 odstotkov najbogatejših leta 2021 v lasti več kot polovico vsega premoženja, kar poudarja zaskrbljujočo neenakost znotraj in med državami članicami.
Eden od razlogov za to neenakost je lastništvo nepremičnine. V Nemčiji, kjer ima v lasti le 45 odstotkov gospodinjstev, je premoženjska neenakost še posebej izrazita. Nasprotno pa je v državah, kot sta Slovaška in Malta, več kot 70 odstotkov gospodinjstev lastnikov lastnih nepremičnin, kar prispeva k pravičnejši porazdelitvi bogastva. Ta razlika v dohodku in premoženju postane še posebej opazna v kontemplativnem obdobju pred božičem in krepi vprašanje, kako takšne razlike vplivajo na družbo.