Varstvo okolja po požaru v Nußdorfu: Vsako gospodinjstvo šteje!

Varstvo okolja po požaru v Nußdorfu: Vsako gospodinjstvo šteje!

Po požaru v obratu za recikliranje v Nußdorf-Debantu 30. junija 2025 so izbruhnile daljnosežne razprave o varnostnih standardih in odgovornostih na področju recikliranja baterij. Poudarek je na upravljavcih in pristojnih organih, vendar je ključnega pomena ne le ogled odlagališč, temveč tudi vprašanje individualne porabe in obnašanja pri odlaganju. Nepravilno odložene baterije in akumulatorji predstavljajo veliko nevarnost požara, zlasti litij-ionske baterije, ki lahko postanejo nevarne, če so poškodovane ali izpostavljene vročini. Zato pravilno ločevanje odpadkov ni samo okoljska tema, temveč tudi aktivna požarna zaščita.

Razprava o varstvu okolja in preprečevanju nastajanja odpadkov je glede na trenutni dogodek še posebej aktualna. Po informacijah iz Dolomitenstadta se od nas zahteva bolj zavestna potrošnja in izbira dolgotrajnih izdelkov. Družba zavržkov prispeva k prekomerni proizvodnji odpadkov, ki bi se jih večini lahko izognili. Izdelki, ki so preveč zapakirani, in kratkotrajni potrošniški izdelki obremenjujejo infrastrukturo za odlaganje in bi moralo biti v prihodnosti manjše povpraševanje. Varovanje okolja se začne v vsakdanjem življenju in v vsakem gospodinjstvu.

Recikliranje in njegovi izzivi

V Evropi je prišlo do pomembnega napredka na področju recikliranja baterij. Po Fraunhoferju so reciklažna mesta razdeljena v dve kategoriji: »napere« za predobdelavo in »pesta« za predelavo. Predobdelava poteka v naperah, kjer se stare baterije zbirajo, izpraznijo, razstavijo in mehansko obdelajo. To vodi do tako imenovane črne mase, ki vsebuje dragocene kovine, kot so litij, nikelj in kobalt. V pestih nato poteka oplemenitenje, med katerim se črna masa še obdela. Ti procesi so ključni za pridobivanje surovin za prihodnje uporabe in zmanjšanje odvisnosti od pridobivanja novih surovin.

Evropa ima trenutno zmogljivost recikliranja okoli 350.000 ton na leto v vozliščih in okoli 300.000 ton v naperah. Pričakuje se, da se bodo te zmogljivosti povečevale do leta 2026 kot odgovor na naraščajoče potrebe po baterijah. Potreba po recikliranju se bo v prihodnjih letih še povečevala, saj se ocenjuje, da bi lahko do leta 2040 količina baterij, ki jih je treba reciklirati, narasla na impresivnih 2,1 milijona ton. Zato je pravilno odlaganje baterij velikega pomena za delujoče krožno gospodarstvo.

Pot do pravilnega odstranjevanja

Kljub vse večjim možnostim recikliranja veliko izrabljenih baterij še vedno konča med gospodinjskimi odpadki ali pa jih sploh ne odvržemo, kar ne povzroča le tratenja virov, temveč tudi okoljska tveganja. V Nemčiji je bilo leta 2022 iz 212.735 ton izrabljenih baterij pridobljenih impresivnih 168.708 ton surovin. Da bi še povečali odzivnost, je bila leta 2023 sprejeta nova uredba o baterijah. Začela se je kampanja »Battery Back«, da bi potrošnike aktivno spodbudili k pravilnemu odstranjevanju baterij. Poleg tega v Nemčiji od leta 2009 velja obveznost brezplačnega vračila baterij in akumulatorjev v trgovinah in reciklažnih centrih.

Tveganja zaradi nepravilnega odlaganja litij-ionskih baterij ne smemo podcenjevati. O požarih, ki jih povzročijo nepravilno odvržene baterije, poročajo vsak teden. Da bi zmanjšali ta tveganja, morate paziti, da zalepite pole baterije in jih odstranite s starih električnih naprav. Življenjsko dobo teh baterij lahko podaljšate tudi z izogibanjem ekstremnim temperaturam. Nenazadnje se je treba vprašati o lastni porabi baterijskih naprav in vzpostaviti okolju prijaznejšo rabo virov.

Skratka, varstvo okolja ni samo odgovornost industrije, ampak tudi vsakega posameznika. Z ozaveščenim uživanjem in pravilnim odlaganjem baterij lahko prispeva vsak.

Dolomitsko mesto, Fraunhofer, Radi recikliramo