Državni proračun pod pritiskom: Mattle zahteva kompromis še pred petkom!

Državni proračun pod pritiskom: Mattle zahteva kompromis še pred petkom!

24. novembra 2025 bodo finance držav in občin v središču politične razprave v Avstriji. Zadnji krog pogajanj med zveznimi, državnimi in lokalnimi vladami so morali v kratkem odpovedati, kar je podžgalo strahove glede proračunskega primanjkljaja. Tirolski guverner Mattle je dejal, da bi lahko bil primanjkljaj dežel in občin do dve milijardi evrov večji od prvotnih pričakovanj. Skupni primanjkljaj naj bi se povečal na 4,9 odstotka BDP, s čimer bo presegel cilj 4,5 odstotka in ne bo dosegel cilja okvirnega primanjkljaja EU v višini treh odstotkov. To nezadovoljivo stanje bo poudarilo nujnost kompromisa med političnimi deležniki.

Mattle meni, da mora zvezna vlada ugoditi državam in občinam. Poziva k izvedljivi rešitvi, ki bo ustrezala finančnim zahtevam in bo hkrati upoštevala konsolidacijo javnih proračunov, saj javni sektor ne sme porabiti več, kot porabi. Nora Novak, dunajska mestna svetnica za finance, je optimistična, da se bo našla rešitev, ki bo priznala financiranje služb zveznih dežel. Finančni minister Spodnje Avstrije Kasser ob tem poudarja, da je glavna odgovornost za državni dolg zvezna vlada in poziva k pravični razdelitvi nalog in finančnemu kritju v pogajanjih.

Javnofinančni izzivi

Pakt stabilnosti, ki ureja dolžniške možnosti lokalnih oblasti, mora biti posredovan EU do konca leta. V trenutnih razmerah tirolski guverner proces konsolidacije opisuje kot »brez alternative«. Zaradi strmo naraščajočih izdatkov na področju zdravstva, oskrbe in varstva otrok je za številne zvezne dežele ključno, da v pogajanjih dosežejo izvedljivo rešitev.

Gospodarske razmere v EU so napete, saj več držav članic ne izpolnjuje zahtev Pakta stabilnosti in rasti. Po Destatis so države članice EU dolžne vzdrževati javni primanjkljaj v višini največ 3 % BDP in raven dolga v višini največ 60 % BDP. Nemčija je leta 2024 dosegla delež primanjkljaja v višini -2,8 % BDP, vendar so države, kot sta Romunija (-9,3 %) in Francija (-5,8 %), presegle to mejo, kar lahko privede do postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Reforma Pakta stabilnosti in rasti

Potrebo po stabilnem finančnem okviru poudarjajo trenutne spremembe Pakta stabilnosti in rasti (SGP). Nova pravila bodo začela veljati 30. aprila 2024, namenjena zagotavljanju fiskalne discipline in stabilnih javnih financ v Evropi, hkrati pa spodbujajo reforme in naložbe. Te reforme so bile uvedene po pandemiji COVID-19 in geopolitičnih dogodkih ter poudarjajo nujnost zmanjšanja ravni dolga in primanjkljaja.

Reforma predvideva preventivni in korektivni del, pri čemer je preventivni del namenjen izogibanju čezmernemu primanjkljaju. Države članice morajo predložiti srednjeročne načrte fiskalne politike in strukturne načrte, medtem ko korektivni del vključuje določbe o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki se uporablja, ko je referenčna vrednost primanjkljaja presežena. To poudarja potrebo po ukrepanju, saj je imelo 11 držav članic leta 2022 primanjkljaj v višini več kot 3 % BDP, kar ogroža verodostojnost predpisov. Celovito razumevanje teh pogojev finančnega okvira je ključnega pomena za prihajajoča pogajanja v Avstriji.