Kritika zakona o varstvu odraslih: Svet za invalide opozarja na tveganja!

Kritika zakona o varstvu odraslih: Svet za invalide opozarja na tveganja!

V Avstriji potekajo razprave o spremembah zakona o zaščiti odraslih v okviru spremljevalnega zakona o proračunu za leto 2025, ki naletijo na precejšen odpor. Avstrijski svet za invalide se je jasno izrekel proti tem načrtovanim prilagoditvam, saj lahko ogrožajo varstvo človekovih pravic. Klaus Widl, predsednik avstrijskega sveta za invalide, poudarja, da se je treba izogibati prenagljenim spremembam zakona o zaščiti odraslih, da ne bi ogrozili napredka, doseženega z 2. zakonom o zaščiti odraslih.

Glavne točke predlaganih zakonskih sprememb so med drugim podaljšanje roka za podaljšanje zastopanja polnoletnih sodnikov s treh na pet let. Poleg tega je treba odločiti o izbrisu obveznega obračuna v postopku obnove. Del osnutka je tudi možnost, da se odvetniki in notarji lahko uporabijo kot polnoletni zastopniki. Te spremembe Sveta za invalide ocenjujejo kot nesprejemljive, saj postavljajo pod vprašaj pravice invalidov.

Zahteve in postopek ocenjevanja

Svet za invalide poziva ministrico za pravosodje dr. Anno Sporrer, da se iz osnutka črtata dve posebni točki: podaljšanje roka za podaljšanje (člen 246 ABGB) in izbris obveznega obračuna (člen 128 AußStrG). Widl poudarja, da je treba invalidom zagotoviti varstvo človekovih pravic, kar je z načrtovanimi rezi resno postavljeno pod vprašaj.

Pomembno je tudi, da se delovna skupina na Ministrstvu za pravosodje že od poletja 2024 ukvarja z evalvacijo Zakona o varstvu odraslih. Načrtovana sprememba je torej v neposrednem nasprotju z rezultati te delovne skupine. V tem kontekstu je bila Avstrija med zadnjim državnim pregledom Odbora strokovnjakov ZN za pravice invalidov avgusta 2023 grajana na številnih področjih, medtem ko je bil pozitivno izpostavljen 2. zakon o zaščiti odraslih.

Mednarodni kontekst in človekove pravice

Razprava o zakonu o zaščiti odraslih v Avstriji poteka v ozadju Konvencije ZN o pravicah invalidov (UN-BRK). Ta konvencija je namenjena spodbujanju, zaščiti in zagotavljanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin za približno 1 milijardo invalidov po vsem svetu. V Nemčiji je bila UN CRPD ratificirana 24. februarja 2009 in je začela veljati 26. marca 2009, kar je povzročilo spremembo paradigme v invalidski politiki in priznavanje človekovih pravic invalidov.

Konvencija ZN o pravicah invalidov določa pravice, kot so dostop do izobraževanja, poklicnega in kulturnega življenja, ter ureja sodelovanje na različnih področjih življenja. Države pogodbenice so dolžne predložiti redna poročila o stanju uresničevanja teh pravic in morajo aktivno izvajati konvencijo. Ta obveznost kaže na potrebo po celoviti zaščiti pred diskriminacijo in izključenostjo, ki bi ju v Avstriji lahko ogrozila predvidena sprememba zakonodaje o zaščiti odraslih.

Vprašanje reform zakonodaje o zaščiti odraslih ponazarja ključno vlogo zakonodajnih ukrepov za zaščito človekovih pravic in opozarja na mednarodno naravo tega problema, kot poudarja tudi nemški inštitut za človekove pravice. Dogovorjeni cilj UN CRPD ostaja, da imajo vsi invalidi enak in poln dostop do svojih pravic in da so vzpostavljeni potrebni zaščitni mehanizmi.

Glede na nadaljnje korake je treba videti, kako se bo razvijala pravna situacija in ali bo prišlo do dialoga med političnimi odločevalci in predstavniki gibanja za pravice invalidov.