Podnebni vrh v Belému: protesti in zastoj v ključnih pogajanjih

Podnebni vrh v Belému: protesti in zastoj v ključnih pogajanjih

Danes, 15. novembra 2025, se mednarodna pogajanja na podnebnem vrhu ZN v Belému soočajo s kritično fazo. Številne okoljevarstvene organizacije imajo po prvem tednu COP30 mešane ocene in ugotavljajo, da v pogajanjih ni napredka. Civilna družba poziva k temeljitemu preobratu pri varstvu podnebja in gozdov. Greenpeace izraža ostro kritiko zastoja v pogajanjih in zahteva jasne zaveze za boj proti krčenju gozdov.

Organizacije pozdravljajo nov sklad za tropske gozdove, ki bo ustanovljen na tem vrhu, kot pomemben korak v boju proti krčenju gozdov. Vendar obveznost plačila držav ostaja prostovoljna, kar postavlja pod vprašaj njeno učinkovitost. Jasmin Duregger, strokovnjak za podnebje pri Greenpeace Avstrija, poziva k večji hitrosti pogajanj, da bi dosegli želeni cilj akcijskega načrta 1,5 stopinje, ki se osredotoča na zaščito podnebja in gozdov.

Protesti in odpor

Pogajanja spremljajo hudi protesti. Staroselske skupine in organizacije civilne družbe so dejavne in zahtevajo podnebno pravičnost in zaščito svojih ozemelj. Protest ladij z več kot 200 ladjami, vključno z vodilno ladjo Greenpeace "Rainbow Warrior", je bil še posebej impresiven. Poleg tega vzporedno s konferenco ZN o podnebnih spremembah poteka »ljudski vrh«, ki se ga udeležuje na stotine organizacij.

Velik sobotni protestni pohod, ki ga sestavlja na tisoče avtohtonih prebivalcev in podnebnih aktivistov, poteka skozi središče Beléma. Te demonstracije poudarjajo pritisk, ki ga domorodni aktivisti izvajajo na vlade, da zaščitijo naravo in podnebje. Vsiljive blokade pred glavnim vhodom na konferenco s strani staroselcev poudarjajo resnost njihovih zahtev.

Osredotočite se na sklad tropskih gozdov

Osrednja točka v pogajanjih je sklad za tropske gozdove (TFFF), ki je namenjen nagrajevanju držav s tropskimi gozdovi za zmanjšanje stopnje krčenja gozdov. Sklad za tropske gozdove ima potencial za usklajevanje ukrepov, povezanih s krčenjem gozdov v Braziliji in drugih državah. Vendar Greenpeace poudarja, da ljudje pogosto služijo z uničevanjem gozdov za kratkoročne dobičke. Takšne prakse vključujejo podiranje dreves, spreminjanje gozdov v nasade in krčenje zemljišč za kmetijska zemljišča.

Pomena neokrnjenih deževnih gozdov ni mogoče preveč poudariti. Ne le skladiščijo CO₂, uravnavajo podnebje in zagotavljajo padavine, ampak so tudi ključnega pomena za prehransko varnost in stabilnost regij. Po podatkih WWF so deževni gozdovi dom približno dveh tretjin svetovne biotske raznovrstnosti in so zato bistveni za preživetje številnih vrst in ravnovesje ekosistemov.

Politične zaveze in pogledi

Avstrijski podnebni minister Norbert Totschnig bo v Belému drugi teden pogajanj in se sooča z ostrimi kritikami, zlasti s strani Greenpeacea, ki ga obtožuje krčenja mednarodnega podnebnega financiranja. Pozivajo ga tudi, naj odstopi od blokade uredbe EU o krčenju gozdov. Poleg tega okoljevarstvene organizacije od Nemčije zahtevajo jasno finančno zavezo, da bo podprla sklad za tropske gozdove, da bi podprli globalne zahteve po varstvu podnebja in biotske raznovrstnosti.

Pogajanja COP30 so predvidena za naslednjih nekaj dni, civilna družba pa upa na zgodnji dogovor, ki se osredotoča tako na varstvo podnebja kot na ohranitev dragocenih deževnih gozdov. Zavezanost mednarodne skupnosti je ključnega pomena za skupen boj proti grožnji podnebnih sprememb.

Za več informacij si oglejte članke iz dunaj.at, Greenpeace in WWF.