Iran zagotavlja jasne pogoje za nove jedrske sporazume z ZDA!

Iran zagotavlja jasne pogoje za nove jedrske sporazume z ZDA!

Vienna, Österreich - Iran je 18. aprila 2025 oblikoval nove pogoje za prihajajoči jedrski sporazum. Teheran zahteva jamstva, da prihodnje pogodbe ni mogoče enostransko odpovedati. Ozadje te zahteve je izhod od nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa iz obstoječega sporazuma v letu 2018, kar je privedlo do ponovnega zaostrenja sankcij proti Iranu. Iran zanika, da bi želel razviti jedrsko orožje, vendar zavrača obsežen nadzor nad svojimi jedrskimi objekti, kar zaplete pogajanja.

V soboto se pogajalci ZDA in Irana soočajo z Rimom, da bi razpravljali o napredku v pogovorih. Do zdaj so bila srečanja v Omanu opisana kot pozitivna in konstruktivna z obeh strani. Kljub dobremu znaku je Trump grozil vojaškim ukrepom, če Iran ni bil pripravljen popustiti. Pogledi na jedrsko energijo v Iranu so zelo omejeni. Najboljši vodnik, Ajatollah Ali Khamenei, je postavil jasne rdeče črte: odobritev zmanjšanja centrifug za obogatitev urana je izključena, kot so pogajanja o raketnem programu države. Poleg tega Iran zavrača zmanjšanje obogatenega zneska urana v skladu s stopnjo sporazuma iz leta 2015.

Sporazum 2015 in njegovi izzivi

Sporazum iz leta 2015, ki je na mizo pripeljal Iran, ZDA, Rusijo, Kitajsko, Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo, je predvideval sprostitev mednarodnih sankcij proti Iranu v zameno za koncesije v jedrskem programu. Po izstopu iz pogodbe ZDA so se sankcije znova aktivirale in Iran se je začel več držati sporazumov. Ta dogajanja sprožajo vprašanja o napredku v trenutnih pogajanjih.

Pogodba o blokiranju jedrskega orožja (NVV), ki jo je Iran podpisal leta 1968 in ratificiral leta 1970, želi širiti jedrsko orožje. Neurejene države orožja zavezuje, da odlagajo jedrsko orožje, medtem ko se pet uradnih jedrskih sil, vključno z ZDA, zavežejo k razorožitvi. Skladnost z NVV spremlja Mednarodna organizacija za atomsko energijo (IAEO), vendar pogodba vsebuje napake, ker ne vsebuje učinkovitih sankcijskih instrumentov proti kršitvam pogodbe. Kritiki navajajo, da NVV določa neenakost med državami jedrskega orožja in neatomskimi orožnimi državami in ne zagotavlja nobenih učinkovitih mehanizmov za preprečevanje prenosa tehnologije jedrnega orožja. Poleg tega se mirna uporaba jedrske energije pogosto uporablja kot argument za iranski jedrski program.

Z 191 sodelujočimi državami, od katerih je 93 ratificiralo NVV, razprava o jedrski razorožitvi ostaja osrednja tema v mednarodnih odnosih. Glede na to je pogajalsko stanje med ZDA in Iranom ključnega pomena za prihodnost globalne varnostne arhitekture.

Razmere ostajajo napete in naslednje srečanje v Rimu bi lahko imelo posledice daleč. Nenehni skepticizem do iranskega jedrskega programa in politično trenje med ZDA in Iranom postavljata vprašanje, ali sploh nastane nov sporazum in kakšni pogoji so potrebni.