Iran postavlja jasne pogoje za nov jedrski sporazum z ZDA!

Iran postavlja jasne pogoje za nov jedrski sporazum z ZDA!

18. aprila 2025 je Iran oblikoval nove pogoje za prihodnji jedrski dogovor. Teheran od ZDA zahteva zagotovila, da bodoče pogodbe ni mogoče enostransko prekiniti. Ozadje te zahteve je umik nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa iz obstoječega sporazuma leta 2018, ki je privedel do ponovne zaostritve sankcij proti Iranu. Čeprav Iran zanika, da želi razviti jedrsko orožje, zavrača obsežen nadzor svojih jedrskih objektov, kar otežuje pogajanja.

V soboto se bodo ameriški in iranski pogajalci srečali v Rimu, da bi razpravljali o napredku v pogovorih. Dosedanja srečanja v Omanu sta obe strani označili za pozitivna in konstruktivna. Kljub dobrim znakom je Trump zagrozil z vojaško akcijo, če Iran ne bo pripravljen popustiti. Pogledi na jedrsko energijo v Iranu so zelo različni. Vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je postavil jasne rdeče črte: odobritev razgradnje centrifug za bogatenje urana je izključena, prav tako pogajanja o državnem raketnem programu. Poleg tega Iran zavrača zmanjšanje količine obogatenega urana pod raven iz sporazuma iz leta 2015.

Sporazum iz leta 2015 in njegovi izzivi

Dogovor iz leta 2015, ki je združil Iran, ZDA, Rusijo, Kitajsko, Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo, je zahteval omilitev mednarodnih sankcij proti Iranu v zameno za koncesije glede njegovega jedrskega programa. Potem ko so se ZDA umaknile iz pogodbe, so bile ponovno aktivirane sankcije in Iran je začel kršiti njene pogoje. Ta razvoj dogodkov sproža vprašanja o napredku v trenutnih pogajanjih.

Pogodba o neširjenju jedrskega orožja (NPT), ki jo je Iran podpisal leta 1968 in ratificiral leta 1970, je namenjena širjenju jedrskega orožja. Države brez jedrskega orožja obvezuje, da se vzdržijo pridobivanja jedrskega orožja, medtem ko se pet uradnih jedrskih sil, vključno z ZDA, zavezuje k razorožitvi. Skladnost z NPT spremlja Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), vendar je pogodba pomanjkljiva, saj ne vsebuje učinkovitih sankcij proti kršitvam pogodbe. Kritiki poudarjajo, da NPT vzpostavlja neenakost med državami z jedrskim orožjem in državami brez jedrskega orožja ter ne zagotavlja učinkovitih mehanizmov za preprečevanje prenosa tehnologije jedrskega orožja. Poleg tega se miroljubna uporaba jedrske energije pogosto uporablja kot argument za iranski jedrski program.

S 191 sodelujočimi državami, od katerih jih je 93 ratificiralo NPT, razprava o jedrski razorožitvi ostaja osrednje vprašanje v mednarodnih odnosih. Glede na to je pogajalska situacija med ZDA in Iranom ključna za prihodnost svetovne varnostne arhitekture.

Razmere ostajajo napete in naslednje srečanje v Rimu bi lahko imelo daljnosežne posledice. Nenehni skepticizem do iranskega jedrskega programa in politična trenja med ZDA in Iranom sprožajo vprašanje, ali bo nov dogovor sploh dosežen in kakšni pogoji so zanj potrebni.