Zeleni vodik: prihodnost Nemčije v industriji in prometu?

Zeleni vodik: prihodnost Nemčije v industriji in prometu?

Vodikovo gospodarstvo v Nemčiji kaže obetaven razvoj, zlasti na področju zelenega vodika. Nova študija konzorcija je zdaj ustvarila atlas, ki določa optimalne lokacije za proizvodnjo in uporabo zelenega vodika (H2) v Nemčiji. Zeleni vodik se pridobiva z elektrolizo iz obnovljivih virov energije, kot sta vetrna in sončna energija, in velja za okolju prijazen in podnebno nevtralen vir vodika. Študija ugotavlja, da je proizvodnja še posebej ugodna v severni Nemčiji, kjer so vetrne elektrarne na morju prisotne v velikem številu in ponujajo idealne pogoje za proizvodnjo novih virov energije.

Atlas temelji na možnostih uporabe zelenega vodika v industriji, zlasti v sektorjih, kot sta kemična in jeklarska industrija, pa tudi v prometu, kot so avtobusi in vlaki. Primerne lokacije vključujejo vozlišča električnega omrežja, kjer vetrni daljnovodi prispejo na kopno. Hkrati je poudarjeno, da trenutno povpraševanje po vodiku v prometnem sektorju še ne obstaja in ga je treba najprej razviti. Trenutni projekti avtobusov H2 so v poskusni fazi, podprti z visokimi subvencijami. Številni načrtovani železniški projekti so se izkazali za nerentabilne in nekatere so že ukinili.

Ekološki in ekonomski vidiki

Elektroliza, ki se uporablja za proizvodnjo zelenega vodika, ne proizvaja samo H2, ampak tudi stranske produkte, kot sta kisik in odpadna toplota. Te lahko uporabljajo občine, na primer v čistilnih napravah in omrežjih daljinskega ogrevanja. Medtem ko so se cene baterij v zadnjih letih znižale, bi to lahko dalo prednost baterijski električni mobilnosti v primerjavi z vozili na vodik. Vendar pa znanstveniki svarijo pred splošno uporabo vodika, ker je treba upoštevati tako stroške kot morebitna ozka grla pri razpoložljivosti. Trenutni delež zelenega vodika v skupni porabi v Nemčiji je le 5 %, kar jasno kaže na potrebo po ukrepanju.

Proizvodnja vodika je bila leta 2021 bistveno dražja v primerjavi s sivim vodikom, stroški so se gibali od 3,1 do 9,0 evra na kilogram. Kljub temu naj bi ukrepi za raziskave in širitev obnovljivih virov energije zmanjšali proizvodne stroške. Do 70 % potrebnega vodika bo treba uvoziti iz tujine, saj so idealne proizvodne lokacije običajno v sončnih ali vetrovnih regijah, kot sta Škotsko morje ali Arabski polotok.

Prihodnost vodikovega gospodarstva

Z nacionalno vodikovo strategijo (NWS) nemška vlada zasleduje jasne cilje, da Nemčijo uveljavi kot vodilni trg za vodikove tehnologije. Vodikovo gospodarstvo naj bi se do leta 2025 dinamično razvijalo, s ciljem občutnega povečanja uporabe zelenega vodika. Ključni trendi vključujejo širitev obratov za elektrolizo in projekte, kot je H2Global, ki ponuja pogodbe o odjemu velikih količin za izravnavo cenovnih razlik med zelenim vodikom in fosilnimi gorivi.

Pomen sodelovanja med javnimi in zasebnimi akterji je ključnega pomena za uspeh te oblike energije. Kot ključni dejavnik pri zniževanju proizvodnih stroškov zelenega vodika je naveden tudi tehnološki napredek, predvsem na področju elektrolize. Do leta 2025 vodikovo gospodarstvo ne bo imelo le osrednje vloge pri prehodu na trajnostno energijo, ampak bo tudi okrepilo položaj Evrope pri mednarodnem varstvu podnebja.

Potrebo po okolju prijazni rabi vodika je poudaril tudi Svetovalni svet za okoljska vprašanja. Visoka poraba vode med proizvodnjo je kritizirana, zlasti v regijah s pomanjkanjem vode. Za zagotovitev trajnostnih praks je potrebna tudi ocena celotnega življenjskega cikla zelenega vodika.

Na splošno trenutni razvoj kaže, da vodikovo gospodarstvo ponuja pomembne priložnosti, vendar se sooča tudi z izzivi in ​​omejitvami, ki jih je treba premagati. Ključ do uspeha je v učinkovitem sodelovanju in razvoju stroškovno učinkovitih tehnologij.

Za več informacij o tej temi se sklicujemo na članke avtorja EcoNews, Wikipedia in TechZeitgeist.