Sodba sodišča: Zavračanje beguncev na meji je nezakonito!

Sodba sodišča: Zavračanje beguncev na meji je nezakonito!

Pomembna sodba berlinskega upravnega sodišča je povzročila razburjenje v nemški azilni politiki. Sodišče je odločilo, da je vračanje nezakonitih beguncev na meji nezakonito. V skladu s tem ljudje, ki zaprosijo za azil na nemški mejni kontroli, morda ne bodo preprosto zavrnjeni, ne da bi prej opravili dublinski postopek. Ta odločitev temelji na več nujnih postopkih, v katerih je treba zaščititi pravice prosilcev za azil, kot npr. oe24 poročali.

V tem konkretnem primeru so bili toženi trije Somalci - dva moška in ženska - ki so 9. maja prispeli iz Poljske in želeli v Nemčiji zaprositi za azil. Med kontrolo na železniški postaji Frankfurt (Oder) jih je zvezna policija še isti dan poslala nazaj na Poljsko. Organ je zavrnitev utemeljil s tem, da so prosilci prišli iz varne tretje države. Prizadeti so se te prakse uspešno ubranili z urgentnimi vlogami, kot npr bz-berlin poudarja.

Dublinski postopek

Dublinski postopek je osrednji sklop pravil Evropske unije, ki ureja odgovornost za prošnje za azil. Ta določa, da morajo prosilci za azil zaprositi v državi EU, v kateri so prvič vstopili v EU. Kljub jasnim smernicam nemškim oblastem že več let redno ne uspe pravilno predati prosilcev za azil v druge države EU po dublinskem postopku. V letih 2023 in 2024 v več deset tisoč primerih niti nujni prenosi niso bili izvedeni, čeprav je bilo veliko vlog odobrenih, kot npr. tagesschau.de poročali.

V letu 2023 je bilo zaprošenih za 74.622 premestitev, od tega jih je bilo dejansko izvedenih le 5053. V letu 2024 je bilo odobrenih toliko prenosov, izvedenih pa le 5.827. Drug primer je primer osumljenega napadalca, ki bi moral biti premeščen v Bolgarijo, a to zaradi zamud ni bilo izvedeno. To neučinkovito ravnanje ne povzroča le frustracij, ampak tudi postavlja pod vprašaj načela pravne države.

Izzivi in ​​kritike

Izzive v dublinskem postopku še povečujejo nekooperativni pogoji nekaterih držav EU. Italija je na primer leta 2024 iz Nemčije umaknila le tri dublinske primere, kljub več kot 10.000 izdanim soglasjem za umik. Poleg tega zamude pri obdelavi s strani nemških organov prispevajo k nizkim možnostim za uspeh, medtem ko nemška sodišča vse pogosteje preprečujejo premestitve, zlasti v države, kot je Hrvaška, kjer obstajajo pomisleki glede lokalnih pravnih postopkov in možnosti nastanitve.

Sedanja odločitev berlinskega upravnega sodišča bi torej lahko imela daljnosežne učinke na prakso azilnih postopkov v Nemčiji in zahteva temeljit pregled veljavnih postopkov v okviru dublinskega postopka.