Suche
Mein Konto
Obrambni ministri EU razpravljali: Usoda Ukrajine visi na nitki!
Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas govori o želji Rusije po miru in podpori Ukrajini v ključnem tednu.
Obrambni ministri EU razpravljali: Usoda Ukrajine visi na nitki!
V Bruslju bo 1. decembra 2025 potekalo ključno srečanje obrambnih ministrov EU, na katerem bodo razpravljali o podpori Ukrajini v boju proti Rusiji. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je opozorila, da Rusija ne kaže želje po miru in pozvala k večji podpori Evrope Ukrajini v pogajanjih. Posvarila je pred enostranskimi pritiski na Ukrajino in poudarila, da je treba Rusijo postaviti v pogajalski položaj za iskanje rešitve. Kot poroča vienna.at, so osrednji temi pogovorov med ZDA in Ukrajino, ki so potekali konec tedna, ter uporaba zamrznjenega ruskega premoženja.
Situacijo krepi tudi ocena Sebastiana Hartmanna, nemškega obrambnega državnega sekretarja, ki prav tako ne vidi pripravljenosti Rusije za pogajanja. Kallas je tudi pozval, naj Rusija povrne škodo, povzročeno v Ukrajini, in poudaril nujnost solidnega financiranja države. Na zadnjem vrhu EU se države članice niso uspele dogovoriti o uporabi ruskih sredstev zaradi pomislekov glede povračilnih ukrepov, je opozoril belgijski premier Bart De Wever.
Prednosti zamrznjenih sredstev
Razpravo o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja podpira Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije. Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta je poudarila, da ni boljše uporabe zamrznjenega premoženja. To premoženje, vredno okoli 200 milijard evrov, ki je zamrznjeno v EU, bi lahko uporabili za podporo Ukrajini, ker so se države članice že strinjale, da bodo dobičke od obresti iz teh sredstev uporabile za Ukrajino, poroča [Deutschlandfunk.de/von-der-leyen-einfrozene-russische-vermoegen-fuer-ukraine-munition-nutzen-100.html].
Vendar pa v Nemčiji in drugih državah članicah obstajajo velike pravne ovire, ki otežujejo zaplembo premoženja. Belgijski premier De Wever je izrazil zaskrbljenost glede tveganj in pozval k popolni vzajemnosti za predlagano posojilo. Finski premier Petteri Orpo pa se je zavzel za uporabo ruskih sredstev za financiranje. Te vztrajne razprave poudarjajo izzive in različne poglede znotraj EU glede podpore Ukrajini in politike do Rusije.
Obeti in politične posledice
Prihodnji dnevi so ključni za finančno politiko EU do Ukrajine. Voditelji držav in vlad držav EU naj bi sprejeli nove ukrepe za zagotovitev finančnih potreb Ukrajine za leti 2026 in 2027. Med drugim potekajo pogajanja o posojilu v vrednosti 140 milijard evrov za podporo Ukrajini. Ta proces bi lahko dodatno pospešile nove sankcije, ki so jih napovedale ZDA proti ruskim naftnim družbam, kot sta Rosneft in Lukoil, ki sta jih pozdravila tako ukrajinski predsednik Zelenski kot Kallas, poroča Euronews.
Vendar je treba še videti, kako bodo ta zapletena pogajanja in razlike, ki so nastale med državami članicami EU, vplivale na prihodnjo podporo Ukrajine v konfliktu z Rusijo. Z enim jasnim ciljem v mislih – krepitvijo Ukrajine – se Evropa in ZDA soočajo z daljnosežnimi izzivi, ki zahtevajo skupno ukrepanje.