Vrh EU v Koebenhavnu: Karner poziva k ostrejšim ukrepom proti migracijam!

Vrh EU v Koebenhavnu: Karner poziva k ostrejšim ukrepom proti migracijam!

Razprava o nezakonitih migracijah je bila osrednja tema neformalnega migracijskega vrha, ki je v torek potekal v Köbenhavnu. Pomembnega srečanja sta se med drugim udeležila avstrijski notranji minister Gerhard Karner in evropski komisar za migracije Magnus Brunner. Karner je nujno poudaril, da je treba zmanjšati pritisk na zunanje meje EU in preprečiti smrt ljudi v Sredozemlju. Pozval je k vzpostavitvi azilnih postopkov in centrov za vračanje zunaj Evrope, da bi olajšali razmere na zunanjih mejah. Druga točka na dnevnem redu Karnerja je bila ukinitev tako imenovanega "merila povezanosti", ki dovoljuje deportacije le v države, s katerimi so migranti povezani, kar po njegovih besedah ​​otežuje proces vračanja.

Karner je poročal o ponovnem razmisleku v številnih partnerskih državah EU in pozval k strožjim ukrepom deportacije. Poudaril je, da je po nedavnih vračanjih v Sirijo in Afganistan med evropskimi notranjimi ministri nastalo široko soglasje, da vračanje ne sme več zadevati le posameznih primerov. Po zadnjih podatkih je bilo od januarja do junija 2025 skupno 75.900 nezakonitih prehodov zunanjih meja EU, kar predstavlja 20-odstotno zmanjšanje v primerjavi s predhodnim letom.

Migracijska statistika

Posebej opazen je velik upad mejnih prehodov z Zahodnega Balkana in vzhodne kopenske meje, ki so se zmanjšali za 53 oziroma 50 %. Nasprotno pa se je povečalo število beguncev na poteh proti Veliki Britaniji (+23 %), v zahodnem Sredozemlju (+19 %) in v osrednjem Sredozemlju (+12 %). Danski notranji minister Kaare Dybvad Bek je poudaril, da ni nujno, da so prošnje za azil obravnavane znotraj EU, da bi motili poslovni model tihotapcev.

Poleg tega so nekateri predstavniki EU kot pozitivne primere navedli sprejemne centre v Albaniji in Ruandi, vendar je treba razviti ločen evropski model. Magnus Brunner je poudaril, da je to mogoče le s pogajanji s tretjimi državami in da je odločitev o vzpostavitvi takšnih centrov v vsaki državi članici. V Avstriji je razprava naletela na kritike, predvsem s strani FPÖ, ki je sprejete ukrepe ocenila za neustrezne in opozorila na stalno problematiko nezakonitih migracij.

Azilni postopek v EU

Celovit pogled na trenutni položaj beguncev kaže, da bo po podatkih UNHCR leta 2023 skupno razseljenih 117,3 milijona ljudi, od tega 67,1 milijona notranje razseljenih in 37,4 milijona beguncev pod zaščito ZN. Velik delež beguncev najde zatočišče v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, 70 % beguncev pa ostane v sosednjih državah. Vzroki bega so različni, vključno s konflikti, nasiljem, kršitvami človekovih pravic in preganjanjem.

Prošnje za azil v EU leta 2023 so pomembne v evropskem kontekstu. Po posredovanih podatkih so največ prvih prošenj vložili državljani Sirije, Afganistana in Turčije. Med najpogostejšimi prosilci so tudi Venezuelci, Kolumbijci in Perujci. Nemčija, Francija, Italija in Španija so države z največ začetnimi prijavami, pri čemer prednjači Nemčija s 329.035 prijavami. Povprečna stopnja priznavanja se med državami EU zelo razlikuje; Nemčija ima 52-odstotno stopnjo, Španija na primer le 12-odstotno.

Leta 2023 je Nemčija izdala tudi največje število modrih kart EU, ki zagotavljajo delovna dovoljenja in dovoljenja za bivanje visokokvalificiranim posameznikom, in sicer 69.000 izdanih kart. Skupno je približno 89 000 visokokvalificiranih delavcev iz držav zunaj EU prejelo modro karto EU, z Indijo kot glavno nadomestno državo. Ta dogajanja osvetljujejo zapletene vidike migracij v Evropski uniji in izzive, s katerimi se soočajo države članice.

Trenutne razmere na področju migracij in beguncev zahtevajo celovit in usklajen pristop EU. Dogodki v Kopenhagnu bi lahko služili kot izhodišče za nadaljnji napredek pri reševanju teh pomembnih vprašanj.
Dodatne informacije so na voljo na krona, Eurostat in Destatis.