Alarmni signal drona nad Karupom: Danska v največji nevarnosti!

Alarmni signal drona nad Karupom: Danska v največji nevarnosti!

V petek zvečer, 27. septembra 2025, sta bila nad letalsko bazo Karup, največjo vojaško bazo na Danskem, opažena dva neznana brezpilotna letala. Ti so ostali v zraku več ur in njihov izvor še ni znan. Vladni uradniki špekulirajo, ali gre za možen "hibridni napad", kot poroča vienna.at.

Zaradi razmer je bil zračni prostor okoli baze začasno zaprt za civilni zračni promet. O dogodku je v soboto zjutraj javnost obvestila televizijska postaja TV Midtvest. Policija je situacijo opisala kot "operacijo", saj so se brezpilotna letala premikala znotraj in zunaj letališča. Enote danskih oboroženih sil so trenutno razporejene. Vendar pa ostaja nejasno, ali bi drone lahko prestregli ali identificirali.

Sistematična grožnja z droni

Danska vlada lete brezpilotnih letal opisuje kot sistematično grožnjo. To se je zgodilo po nadaljnjih opažanjih, o katerih so v zadnjih dneh poročali na več lokacijah, vključno z letališči in vojaškimi lokacijami. Prizadeta letališča so Aalborg, Esbjerg in Sönderborg. Prva opažanja so se zgodila v četrtek zvečer v Aalborgu, kjer naj bi uporabljali različne vrste dronov. Vendar natančne vrste trenutno niso znane. Danske oblasti domnevajo, da bi lahko civilni ribiški čolni ali tovorne ladje služili kot baze za lete brezpilotnikov, poroča ZDF.

Policija je že začela ocenjevati nadzorne kamere in išče sledi. Vendar do zdaj še niso zasegli brezpilotnih letal, policijske enote pa so na delu ves čas. Danska vojska se je odločila, da ne bo sestrelila dronov, da bi zagotovila varnost državljanov. Pravosodni minister Peter Hummelgaard načrtuje tudi osnutek zakona za povečanje možnosti sestrelitve dronov.

Nato in varnostni dogovori

Danska vlada razmišlja o tem, da bi od Nata zahtevala posvetovanja po 4. členu, generalni sekretar Nata Mark Rutte pa je Danski zagotovil solidarnost in tesno sodelovanje. Nato krepi tudi nadzor zračnega prostora nad Severnim in Baltskim morjem. V trenutnih razmerah je Turčija v Litvo napotila nadzorno letalo Awacs za spremljanje razmer. Rusija je medtem zanikala kakršno koli povezavo z operacijami dronov, zvezni obrambni minister Boris Pistorius pa je incidente opisal kot del strategije predsednika Vladimirja Putina.

V tem napetem ozračju prihaja tudi do precejšnjih motenj na letališčih v Köbenhavnu in Oslu zaradi opazovanja dronov. Danska vlada vidi polete z brezpilotnimi letali kot ciljno usmerjeno dejanje poklicnega igralca in predvideva možen napad. V tem kontekstu je izpostavljen tudi pravni okvir za delovanje dronov na Danskem in v Nemčiji, ki predvideva visoke kazni za kršitve zračnega prometa.

Poročila o sumljivih poletih dronov niso omejena na Dansko. V Nemčiji so bili podobni incidenti zabeleženi v vojaških objektih v Porenju-Pfalškem, kot sta ameriški vojaški bazi Ramstein in Spangdahlem. Kot poroča Liveye, je to morda orkestriran pristop, ki je postavljen v kontekst hibridnega vojskovanja.