Kogeneracija na biomaso v St. Pöltnu: Ključ do zelene energije!
Državni sekretar za energetiko Zehetner obiskal gradbišče nove soproizvodnje na biomaso v St. Pöltnu za promocijo podnebnih ciljev.

Kogeneracija na biomaso v St. Pöltnu: Ključ do zelene energije!
Državna sekretarka za energetiko Elisabeth Zehetner in poslanec Harald Servus sta 26. maja 2025 obiskala gradbišče nove soproizvodnje na biomaso v St. Pöltnu. Ta elektrarna, ki se gradi v sodelovanju med mestom St. Pölten, industrijo in EVN, bo inteligentno nadomestila več kot 30 let staro soproizvodnjo na zemeljski plin. Z obsegom naložbe okoli 50 milijonov evrov naj bi sistem začel delovati leta 2026.
Nova soproizvodnja na biomaso je četrta velika soproizvodnja toplote in elektrarne EVN na biomaso v Spodnji Avstriji, poleg podobnih elektrarn v Badnu, Mödlingu in Kremsu. Poleg tega drugo tovarno v Steyrju upravlja skupaj z Energie AG. Te elektrarne uporabljajo regionalno biomaso, zlasti poškodovan les, za proizvodnjo okolju prijazne električne energije in toplote. Parni kotel na biomaso s toplotno močjo goriva 34 MW proizvaja paro za turbino z močjo 6 MW in dovaja odpadno toploto v omrežje daljinskega ogrevanja.
Ponudba in ugodnosti objekta
Termoelektrarna bo lahko oskrbovala do 30.000 gospodinjstev z naravno toploto in dodatnih 15.000 gospodinjstev z zeleno elektriko. Letna potreba po lesnih sekancih je okoli 300.000 kubičnih metrov. S prehodom na biomaso naj bi dosegli letni prihranek CO₂ v višini okoli 25.000 ton.
Potrebe po pari lokalnih podjetij, kot so Salzer Papier GmbH, Salzer Formtech GmbH in Sunpor Kunststoff GmbH, so pokrite neposredno. Ta sprememba je del celovite energetske reforme, ki ne prispeva le k ustvarjanju trajnostnih delovnih mest, ampak služi tudi ustvarjanju regionalne vrednosti. Trenutno dve tretjini potreb po daljinskem ogrevanju prihaja iz odpadne toplote iz obrata za recikliranje odpadkov EVN v Dürnrohru. Transportni cevovod daljinskega ogrevanja do St. Pölten je dolg 31 km in ima temperaturne izgube le 2 °C.
Razvoj lokalne toplote na biomaso v Spodnji Avstriji
Konec leta 2024 je v Spodnji Avstriji delovalo skupno 866 sistemov lokalnega ogrevanja na biomaso in 36 sistemov SPTE na biomaso, kar ustreza skupnemu številu 902 sistemov. S tem je moč instaliranega kotla na biomaso okoli 934 MW, kar pomeni, da se lahko s toploto iz biomase oskrbuje preko 130.000 gospodinjstev.
Lokalni ogrevalni sistemi na biomaso so leta 2023 dosegli znatne prihranke CO₂ v skupni vrednosti okoli 472.598 ton na leto. Dodana vrednost, ustvarjena z dobavo gozdnih sekancev in slame v regiji, znaša okoli 88,88 milijona evrov letno. Ta razvoj kaže, kako pomembna je uporaba biomase za proizvodnjo toplote in električne energije ter kako prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov.
Biomasa vključuje organske snovi, ki se uporabljajo kot vir energije in ima ključno vlogo pri energetskem prehodu. V Nemčiji je leta 2023 instalirana zmogljivost bioenergetskih sistemov znašala okoli 9,9 gigavatov, okoli šestina zelene električne energije pa je bila proizvedena iz biomase. Ti trendi kažejo na globalno povečanje uporabe biomase kot trajnostnega vira energije.