Odprava tujih jezikov v šolah: ogorčenje nad Kretschmannovim načrtom!
Winfried Kretschmann predlaga ukinitev drugega tujega jezika v šolah. Strokovnjaki za izobraževanje opozarjajo na posledice.

Odprava tujih jezikov v šolah: ogorčenje nad Kretschmannovim načrtom!
Kontroverzni predlog predsednika vlade Baden-Württemberga Winfrieda Kretschmanna sproža ogorčenje po vsej državi. Politik zelene stranke meni, da se študentom v prihodnosti za maturo ne bo več treba učiti drugega tujega jezika. »Danes tega ne potrebujemo več,« je poudaril Kretschmann na medijski konferenci v Stuttgartu. Trdil je, da zaradi sodobne tehnologije, kot so prevajalske naprave, učenje jezikov postane zastarelo. Kritiki, kot je Društvo filologov, so zaskrbljeni in njegovo oceno razumejo kot globok napad na izobraževalni sistem in še posebej na srednje šole. news4teachers poročali.
Heinz-Peter Meidinger, nekdanji predsednik združenja nemških učiteljev, ostro obsoja načrte in poudarja, da bi izguba drugega tujega jezika izničila pomembno izobraževalno vrednost. Meidinger na primeru jezika pojasnjuje: »Vsak jezik vsebuje drugačen pogled na svet, ki ga lahko izkusiš le, če sam obvladaš jezik.« Tudi jezikoslovci, kot je Maren Pauli iz platforme za učenje jezikov Babbel, opozarjajo, da učenje jezikov ne spodbuja le jezikovnih veščin, temveč tudi empatične in medkulturne veščine. »Učenje novega jezika pomaga razbiti predsodke in mlade pripravi na globaliziran svet,« pravi Pauli v članku merkur.de citiran.
Tehnologija proti izobraževanju
Kretschmannova ideja o zamenjavi drugega tujega jezika za predmet digitalne medijske pismenosti naleti na močan odpor. Kritiki trdijo, da je jezik osnova za dostop do kultur in identitet in da bi učenci z le osnovnim jezikovnim znanjem lahko zaostali v svetovni konkurenci. Predsednica GEW Monika Stein poudarja, da učenje jezika presega le naročanje sladoleda na počitnicah. »Učenje tujega jezika smiselno zahteva medsebojni pogovor,« pojasnjuje. Medtem ko se Kretschmann želi osredotočiti na digitalno kompetenco, strokovnjaki za izobraževanje opozarjajo, da bi lahko izguba jezikovnih veščin ogrozila tudi uporabo sodobnih tehnologij. "Pomanjkanje jezika je na koncu škodljivo celo za AI," pravi vodja filologije Martina Scherer.