Varčevalni ukrepi na vidiku: Polemike okoli novega proračuna 2025-2026!

Varčevalni ukrepi na vidiku: Polemike okoli novega proračuna 2025-2026!

Finančni minister Markus Marterbauer je v okviru govora o proračunu v parlamentu 14. maja 2025 napovedal obsežen varčevalni ukrep, ki je v kontekstu dvojnega proračuna 2025–2026 in zveznega finančnega okvira 2025–2029. Njihov cilj je obvladati načrtovani primanjkljaj v višini 18,1 milijarde evrov za leto 2025 in 18,3 milijarde evrov za leto 2026. Ti ukrepi so nujni, ker se za leto 2025 pričakuje javnofinančni primanjkljaj v višini 4,5 % BDP. Konsolidacijski paket vključuje 6,4 milijarde evrov za leto 2025 in 8,7 milijarde evrov za leto 2026, s prilagoditvami tako v prihodkih kot v odhodkih.

Za finančnega ministra je očitno fokus na problemu porabe in ne na prihodkih. Predvideni ukrepi so ukinitev podnebnega dodatka, reforma pokojninskega sistema in uvedba neobdavčenega dodatka zaposlenim v višini 1000 evrov. Državna sekretarka Barbara Eibinger-Miedl opisuje to strategijo kot prvi večji mejnik zvezne vlade. Nasprotno pa državni sekretar Josef Schellhorn proračun označuje kot v prihodnost usmerjen in ne le krizni proračun.

Politične reakcije na proračun

Na predlog proračuna se v političnem okolju gleda različno. FPÖ osnutek ostro kritizira in svari pred nadaljnjim zadolževanjem v višini 80 milijard evrov ter morebitnim primanjkljajnim postopkom EU. Poziva tudi k dodatkom za spodbujanje naložb in kritizira pomanjkanje varčevanja v azilnem sektorju. Zeleni proračun kritizirajo kot "pozabo na prihodnost", zlasti zaradi zmanjšanja socialnih in okoljskih dosežkov.

ÖVP na drugi strani proračun označuje za uravnoteženega in poudarja nujnost uspešnosti in gospodarske rasti. SPÖ vidi proračun kot varčevalni proračun s socialnim podpisom in poziva k večjim naložbam v izobraževanje in zdravstvo. V NEOS se zavzemajo za strukturne reforme, predvsem v pokojninskem sistemu, proračun pa vidijo kot prvi korak k obrnitvi trenda.

Gospodarske razmere in varčevalni ukrepi

Gospodarski varčevalni ukrepi so pogosto odgovor na proračunski primanjkljaj. Ti ukrepi lahko vključujejo zmanjšanje državne porabe ali povečanje prihodkov in so namenjeni zmanjšanju proračunskega primanjkljaja in povrnitvi zaupanja vlagateljev v gospodarstvo. Ti ukrepi med drugim vključujejo krčenje socialnih programov in zvišanje davkov. Nekateri kritiki pa trdijo, da lahko takšni varčevalni ukrepi škodujejo gospodarski rasti in zanemarjajo družbeno odgovornost.

Primeri iz drugih držav ponazarjajo različne učinke varčevalnih ukrepov. Leta 2010 je morala Grčija sprejeti drastične varčevalne ukrepe s proračunskim primanjkljajem v višini več kot 15 % BDP, kar pa je povzročilo socialne nemire. Tudi Velika Britanija je leta 2010 doživela varčevalne ukrepe, ki so zmanjšali primanjkljaj, a povzročili nadaljnje socialne težave, kot je naraščajoča revščina. Kljub temu pa koristi takšnih ukrepov, kot je zmanjšanje dolga in povrnitev zaupanja vlagateljev, ne ostanejo neomejene.

Prihajajoči proračunski predlogi bodo dodeljeni odboru za proračun, javna obravnava pa je predvidena za 3. junij. Končna odločitev o proračunu se pričakuje 18. junija. Med temi razpravami ostaja v središču potreba po ravnovesju med gospodarsko rastjo in upravljanjem dolga. Obstajajo različni pristopi k dajanju prednosti rasti ali zmanjšanju dolga, pri čemer se uravnotežen pristop šteje za optimalnega.