Petki za prihodnost: Davčna darila za fosilna goriva so norost podnebne politike!

Petki za prihodnost: Davčna darila za fosilna goriva so norost podnebne politike!

Med današnjim proračunskim govorom finančnega ministra Marterbauerja v Burgtheatru na Dunaju je gibanje za zaščito podnebja Petki za prihodnost pripravilo protest. Namen te kampanje je bil opozoriti na visoke izdatke za fosilna goriva in pozivati ​​k uporabi trenutne proračunske krize za odpravo davčnih daril industriji fosilnih goriv. Econews poroča, da je bila objavljena peticija, ki poziva finančnega ministra, naj ukine podnebju škodljive subvencije.

Sofia Scherer iz Fridays For Future je kritizirala porabo fosilnih goriv, ​​ki ne povzroča samo podnebne škode, ampak bi bila lahko kasneje povezana tudi z globami. Po podatkih inštituta KONTEXT bi lahko s socialno pravično reformo treh subvencij letno prihranili 1,04 milijarde evrov. Posebej sporen se je zdel načrtovani izdatek v višini 70 milijonov evrov za gradnjo plinovoda, katerega smiselnost je že vprašljiva.

Kritika subvencij za fosilna goriva

Laila Kriechbaum, tiskovna predstavnica Fridays For Future Austria, je nadaljevanje privilegijev za naftovode označila za "malomarno". Poudarila je, da je potrebna večja zavzetost političnih odločevalcev za obravnavo subvencij za fosilna goriva, zlasti v času, ko mora Avstrija varčevati. Ministrstvo za finance mora do jutri, 18. maja, predstaviti načrt reforme proizvodnje fosilnih goriv.

V ozadju podnebne krize je nujna preobrazba gospodarskega in energetskega sistema. Analiza avstrijskega inštituta za ekonomske raziskave (WIFO), ki je bila opravljena po naročilu BMK, je pokazala, da se obseg podnebno kontraproduktivnih subvencij v zadnjih letih kljub določenemu napredku v ozaveščanju o podnebni krizi ni spremenil. BMK poudarja, da je treba takšne subvencije opredeliti in odpraviti, da bi se učinkovito zoperstavili podnebni krizi.

Podrobno obseg subvencije

Povprečni obseg podnebno škodljivih subvencij v Avstriji je v zadnjih nekaj letih znašal med 4,1 in 5,7 milijarde evrov. 61 odstotkov tega se nanaša na prometne ukrepe, kar ustreza okoli 2,5 do več kot 4 milijarde evrov. Približno tri četrtine teh prometnih subvencij se nanaša na cestni promet, četrtina pa je razdeljena med letalski in ladijski promet. Poleg tega gre okoli 38 odstotkov celotnega obsega subvencij, kar ustreza okoli 1,6 milijarde evrov, za proizvodnjo in porabo energije. Kmetijstvu je namenjenih le 28 milijonov evrov, kar je manj kot odstotek celotne količine.

Na splošno ti podatki kažejo veliko možnosti za ukrepanje za zmanjšanje finančnih bremen, ki jih povzročajo subvencije, ki negativno vplivajo na podnebje, zlasti za predpise, ki so v nacionalni pristojnosti.