Podkancler Babler se brani pred lažnimi navedbami o proračunskem primanjkljaju!

Podkancler Babler se brani pred lažnimi navedbami o proračunskem primanjkljaju!

V zadnjih dneh je skupina Telegram razširila kontroverzen citat podkanclerja Andreasa Bablerja (SPÖ), ki mu pripisuje odgovornost za proračunski primanjkljaj. Po poročanju vienna.at naj bi Babler od Avstrijcev zahteval več dela. Vendar je to trditev odločno zanikal njegov tiskovni predstavnik. Pojasnila je, da takšnih izjav nikoli ni bilo in v javno dostopnih govorih ali publikacijah ni dokazov o citatu.

Zlasti bode v oči, da je Babler v preteklosti že večkrat zagovarjal skrajšanje delovnega časa, kar je v nasprotju z vsebino lažnega citata. Iskanje domnevnega citata pokaže, da ga je mogoče najti le v določenih Facebook skupinah in omenjeni skupini Telegram. Trditev, da je Avstrija v primerjavi z EU slabša tako glede gospodarske uspešnosti kot glede povprečnega tedenskega delovnega časa, je v popolnem nasprotju s statističnimi podatki, ki jih je posredovala EU. Skladno s tem je povprečni tedenski delovni čas v Avstriji 35,8 ure, kar ni na repu lestvice EU.

Lažne informacije in njihovo širjenje

Omeniti velja, da je bila Avstrija opredeljena kot edina država EU s predvidenim gospodarskim nazadovanjem. Vendar to ni ustavilo kanclerja Christiana Stockerja (ÖVP), da bi se zavzel za povečanje produktivnosti, ne da bi se zatekel k žaljivim izjavam. Širjenje dezinformacij, tako kot v primeru Bablerjevega napačnega citata, odpira vprašanja o vlogi družbenih medijev, ki v političnem komuniciranju vse bolj igrajo ključno vlogo. Po mnenju bpb socialni mediji političnim inštitutom omogočajo neposreden stik z množičnim občinstvom, medtem ko množični mediji še vedno opravljajo bistvene funkcije.

Kompleksno razmerje med družbenimi mediji in političnimi institucijami ima za posledico hibridni medijski sistem, v katerem lahko državljani, politiki in novinarji sodelujejo. Ta premik je spremenil tudi komunikacijski tok: državljani imajo možnost neposrednega dosega političnih institucij, ključno pa ostaja vprašanje verodostojnosti informacij na družbenih medijih. Negativna sporočila so pogosto deležna močnega odziva na družbenih omrežjih, kar lahko spodbudi širjenje tovrstnih dezinformacij.

Akademska dela Bablerja

Javno razpravo o podkanclerju Bablerju poleg njegove politične kariere usmerja še en vidik: njegovo akademsko delo. Magistrsko delo Andreasa Bablerja je pred kratkim na voljo v katalogu knjižnice Danube University Krems (DUK). Diplomsko delo je bilo oddano 19. januarja 2009, dokument PDF pa nosi datum oktober 2016. Kritični glasovi očitajo, da ima magistrsko delo, čeprav je bilo označeno kot neplagiatorsko, temeljne pomanjkljivosti, kot je pomanjkanje jasnega teoretičnega in empiričnega dela. Poleg tega je bila študija podprta le s tremi (ali štirimi) strokovnimi intervjuji, od katerih je eden Bablerjev oče, kar postavlja vprašanja o objektivnosti.

Razprava o kakovosti magistrske naloge in odgovornosti mentorja MMag. Bernd Wachter pokaže, da je vrednotenje akademskega dela pomembno tudi v političnem kontekstu. Glede na pozornost javnosti, ki je trenutno deležna Bablerja, je treba še videti, kako se bodo ta vprašanja razvijala v avstrijski politični pokrajini.