Vandalizem v Gramastettenu: Brutalno uničenih 22 sadnih dreves!

Vandalizem v Gramastettenu: Brutalno uničenih 22 sadnih dreves!

V Gramastettnu v Zgornji Avstriji je uničujoč vandalizem nad sadnim drevjem povzročil veliko ogorčenje. Na praznik telesnega telesa je kmet Josef Stirmayr ob 6. uri zjutraj odkril, da je bilo 22 njegovih sadnih dreves močno poškodovanih zaradi ciljnega rezanja lubja. Ta akcija sledi seriji napadov, ki so se zgodili maja, ko so neznani napadalci obglavili 24 mladih dreves. V tem kontekstu Stirmayr govori o namernem ubijanju svojih dreves, ki so bila stara do 20 let in so vključevala sorte, kot so češnje, slive in kutine, jablane, hruške in sedem orehov.

Ponavljajoči se vandalizem je uničil okoli polovico Stirmayrjevih dreves. Da bi preprečil tovrstne incidente v prihodnje, kmet namerava postaviti kamere in poziva prebivalstvo, da pomaga pri razjasnitvi kaznivih dejanj. Kljub njegovemu trudu policija še vedno nima sledi o storilcih. Brutalni napadi na sadno drevje postavljajo tudi vprašanja o odgovornosti in odgovornosti, ki sta v kmetijskem kontekstu pomembna.

Ozadje vandalskih dejanj

Že v noči z 2. na 3. maj 2025 so bila številna sadna drevesa v regiji Mühlviertel zaradi podobnih dejanj močno poškodovana. Z žaganjem, sekanjem ali rezanjem z noži za veje so storilci za seboj pustili opustošen vrt. Lastnik si je škodo lahko ogledal šele v nedeljo zjutraj, ko je listje na drevesih že ovenelo, posekane površine pa porjavele. O tem incidentu je bila obveščena tudi policija, vendar do zdaj še niso bili identificirani storilci, poroča Agrar Today.

Ponavljajoča se dejanja vandalizma v regiji ne kažejo le na radikalna dejanja tujcev, ampak tudi na čustveno navezanost kmetov na njihova drevesa. Stirmayr poudarja, da je delo z naravo stvar srca in uničevanje njegovih dreves ne pomeni le finančne izgube, temveč prinaša tudi čustveno bolečino.

Pravni vidiki škode v gozdu in sadnem drevju

V širšem pravnem kontekstu so pomembne tudi posledice poškodovanih dreves in njihova odgovornost. Sodba vrhovnega sodišča (OGH) je pokazala, da lastniki gozdov niso vedno odgovorni za škodo, ki jo povzroči drevje, ki zaradi neurja pade na sosednje posesti. Odgovornost obstaja le v posebnih primerih, lastniki gozdov pa so praviloma deležni ugodnosti glede odgovornosti po gozdarski zakonodaji, ki ne nalaga posebnih obveznosti glede prometne varnosti, če ni nevarne situacije, ki jo povzroči človek, kot je razvidno iz LKO.

Nedavni incidenti v Gramastettenu in prejšnji vandalizem ne odpirajo le vprašanj o takojšnji zaščiti lastnine, ampak tudi o potrebni pravni razpravi o občutku odgovornosti pri ravnanju z naravo in kmetijstvom. Prizadeti kmetje se soočajo z izzivom zaščite svojega premoženja, hkrati pa se soočajo s čustveno izgubo, ki jo takšna dejanja prinašajo.