Raab kot vodja migracijske politike: breme za prebivalstvo?

Raab kot vodja migracijske politike: breme za prebivalstvo?

Za politično pokrajino v Avstriji so trenutno značilni nasilni spori. Generalni sekretar FPÖ Christian Hafenecker je ostro kritiziral nedavno imenovanje nekdanje ministrice za integracijo in medije ÖVP Susanne Raab za generalno direktorico Dunajskega centra za migracijsko politiko (ICMPD). Glasno OTS Hafenecker obtožuje črno-zeleno vlado, da nagrajuje nekdanje člane za njihovo negativno delovanje. Uvedba obveznega davka ORF izstopa kot ena od Raabovih negativnih dediščin.

Hafenecker tudi pravi, da je sedanja vlada najdražja v zgodovini države, kljub sedanji proračunski katastrofi. Sistemskim strankam očita, da pretežno zastopajo interese elit in s tem precej obremenjujejo prebivalstvo. Opozarja tudi na možnost razdelitve oskrbniških mest med člane vlade po morebitni zamenjavi vlade.

Državna bilanca v fokusu

Črno-zelena zvezna vlada, ki je na položaju od 7. januarja 2020, zdaj kaže mešane rezultate pred prihajajočimi volitvami v državni svet leta 2024. Ta koalicija, ki je nastala po škandalu na Ibizi in nesposobnosti koalicije ÖVP-FPÖ, je prvotno želela združiti najboljše iz obeh svetov. Vendar pa je delo kmalu po nastopu funkcije močno prizadela pandemija COVID-19, kar je marca 2020 vodilo v zaprtje. Ta kriza je od vlade zahtevala hiter odziv na bližajočo se gospodarsko katastrofo. Podpora v obliki uredbe o skrajšanem delovnem času je bila ocenjena pozitivno, bile pa so tudi kritike zaradi zapoznelih ukrepov.

Poleg tega so postali vidni izzivi, ki jih prinaša vojna v Ukrajini od februarja 2022 ter s tem povezana eskalacija cen energije in inflacije. Stopnja inflacije se je povzpela na rekordne ravni do 11,2 odstotka. Strokovnjaki, kot je odvetnica Ines Stilling, kritizirajo neustrezne protiukrepe vlade po pandemiji, ki so mnoge delavce spravili v negotov položaj. Avstrija je leta 2022 doživela zgodovinsko realno izgubo plač v višini 3,7 odstotka, medtem ko so se dobički podjetij povečali.

Uspehi in izzivi

Zvezno kanclerstvo medtem v poročilu poudarja, da je vlada v svojem mandatu dosegla pomemben napredek. Izvedenega je bilo skoraj 85 % vladnega programa, več kot zadnja neprekinjena vlada. V programu na 328 straneh so bile opisane pomembne reforme, kot sta eko-socialna davčna reforma in odprava hladne progresije. Kot mejnike, ki so pripeljali do krepitve poslovne lokacije, so bile omenjene tudi naložbe v obnovljive vire energije in CO2 nevtralne proizvodne metode.

Vendar je treba opozoriti, da se kljub tem pozitivnim vidikom številni državljani spopadajo s finančnimi obremenitvami in rastjo življenjskih stroškov. Kritike vlade so zato različne, nekateri vidijo napredek v socialni politiki, drugi pa nazadovanje. Prihajajoče volitve 29. septembra 2024 bi lahko bile ključna priložnost za oceno dosežkov vlade in razpravo o možnih reformah za zmanjšanje družbene neenakosti.