Patrick Schneider: Od izgorelosti do poklicne ozdravitve!

Patrick Schneider: Od izgorelosti do poklicne ozdravitve!

Patrick Schneider je star 36 let in se v življenju sooča z velikimi izzivi. Ne le da se spopada s posledicami izgorelosti, ampak se mora soočiti tudi z dolgotrajno brezposelnostjo in izgubo stanovanja. Izgorelost ga je doletela spomladi 2020, sprožila sta jo preobremenjenost v službi in zasebne težave. Po tem se je težko vrnil na delovno mesto, še posebej v času koronske pandemije, ki je njegov položaj še poslabšala. V tej težki fazi je Schneider prejel podporo socialne ustanove INTEGRA, ki mu je pomagala prepoznati nove perspektive in najti pot nazaj v poklicno življenje, poroča Krone.

Pandemija COVID-19 je vplivala na duševno počutje številnih delavcev ne samo v podjetju Schneider, ampak po vsem svetu. Študije kažejo, da nekateri slogi obvladovanja povečajo tveganje za izgorelost. Zlasti mehanizmi obvladovanja, ki jih ljudje razvijejo za spopadanje s stresom, so lahko ključni za duševno zdravje. Sistematičen pregled raziskovalnih člankov je pokazal, da niso vse strategije enako učinkovite. Medtem ko imajo v naloge usmerjene strategije obvladovanja zaščitni učinek, strategije izogibanja napovedujejo izgorelost. Ti rezultati poudarjajo potrebo po obravnavanju osebnih stilov obvladovanja, da bi si prizadevali za preprečevanje, kot nakazuje študija PubMed.

Vpliv duševnega zdravja na poklicni svet

Duševne bolezni so zelo razširjene in ocenjujejo, da v življenju prizadenejo več kot 15 % zaposlenih odraslih. Ne vplivajo samo na dobro počutje prizadetih, ampak tudi na njihovo sposobnost, da so uspešni v poklicnem življenju. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je septembra 2022 objavila smernice, ki priporočajo ukrepe za spodbujanje duševnega zdravja na delovnem mestu. Namen teh smernic je povečati produktivnost in olajšati sodelovanje v poklicnem življenju ter obravnavati organizacijske ukrepe in usposabljanje za vodje in delavce, kot je podrobno opisano v informacijah PMC.

WHO zagotavlja konkretna priporočila za zmanjšanje psihosocialnih dejavnikov tveganja in obravnavo duševnega zdravja na različnih ravneh. To vključuje usposabljanje za krepitev pismenosti o duševnem zdravju in strategije za podporo vrnitvi na delo po odsotnostih, povezanih z duševnim zdravjem. Ta priporočila niso pomembna le za delodajalce, temveč tudi za zaposlene, ki se morajo vse bolj zavedati pomena duševnega zdravja.

Schneider in mnogi drugi ponazarjajo izzive, ki jih lahko prinese duševno zdravje v kontekstu dela. Ključnega pomena je sprejeti ustrezne ukrepe za podporo prizadetim in ustvariti podlago za zdravo delovno okolje. Le tako lahko zmanjšamo tveganje za izgorelost in druge duševne bolezni.