Nov vojaški rok: Komisija za varnostno politiko začela z delom!

Nov vojaški rok: Komisija za varnostno politiko začela z delom!

2. junija 2025 je novoustan Komisija za vojaško službo pod vodstvom generalmajorja Erwina Hamesederja. Obrambna ministrica Klaudia Tanner je odprla prvo srečanje na zveznem ministrstvu za obrambo in poudarila nujnost razvoja novih konceptov obveznega služenja vojaškega roka glede na vse slabše varnostne razmere v Evropi.

Komisijo sestavlja skupno 23 članov, od katerih jih ima deset z glasovalno pravico. Med člani z glasovalno pravico so Walter Feichtinger, vojaški strokovnjak in namestnik Hamesederja, ter predstavniki ministrstev za obrambo, finance in zunanje zadeve. Med svetovalci so tiskovna predstavnica zvezne šole Mira Langhammer ter predstavniki agencije za javno upravo in zveze sindikatov. Vsi člani opravljajo svoje funkcije prostovoljno.

Ozadje in cilji

Cilj komisije je med drugim svetovati alternativne modele vojaškega in civilnega služenja ter spodbujati kadrovanje milice. Minister Tanner je opozoril na naraščajočo vojaško nacionalno obrambo in zvezno vojsko opisal kot »strateško rezervo«. Komisija naj bi do konca leta predstavila poročilo s tremi predlogi, ki bodo temeljito obravnavali zasnovo obveznega služenja vojaškega roka.

Varnostne razmere v Evropi so se močno poslabšale zaradi nenehne agresivne vojne v Ukrajini in svetovnih žariščih. Zaradi tega razvoja je potrebna reforma obveznega služenja vojaškega roka, da bi zagotovili popolno operativno pripravljenost oboroženih sil in povečali dejavnosti usposabljanja.

Obvezno služenje vojaškega roka – pregled

Splošna vojaška obveznost igra osrednjo vlogo v razpravi o varnostni politiki v Evropi. V mnogih državah je bila vojaška obveznost v preteklosti uvedena zato, da so državljani dolžni služiti v oboroženih silah za omejeno obdobje, kot je v Nemčiji med drugim urejeno s členom 12a temeljnega zakona. Naborništvo so tam leta 2011 prekinili, a ga nikoli niso ukinili. Kontekst naborništva postaja vse bolj aktualen, zlasti glede na izzive trenutne varnostne politike. Razprava o morebitni vrnitvi oziroma reformi obveznega služenja vojaškega roka se je torej okrepila po zadnjih dogodkih, kot je npr. Zvezna agencija za državljansko izobraževanje pojasnil.

Na splošno nova komisija za vojaško službo upa, da bo celovito preučila obvezno služenje vojaškega roka in s tem povezane družbene izzive, da bi izpolnila zahteve prihodnje varnostne politike.