Grozljivka, glasba in zakonska kriza: Chavrierjev Kalkwerk na festivalu!

Grozljivka, glasba in zakonska kriza: Chavrierjev Kalkwerk na festivalu!

Od 5. junija 2025 bo Séverine Chavrier s svojo produkcijo »Kalkwerk« Thomasa Bernharda na Dunajskem festivalu. Ta produkcija je izjemnega pomena, saj predstavlja prvo Chavrierjevo produkcijo v Avstriji, čeprav je bila že leta 2022 uspešno prikazana v Barceloni pod naslovom “Ils nous ont oubliés”. Chavrierjeva v svojem preoblikovanju dela združuje klavstrofobično grozo in psihološko mučenje z glasbo, videi in ptičjim petjem. Predstava traja skoraj štiri ure in je zasnovana kot uglasbena pesem o razpadu zakona.

"Kalkwerk", ki je izšel leta 1970, govori o neenakopravnem odnosu v paru v izoliranem, sterilnem kraju, za katerega je značilna belo-črna barvna shema. Predstava opisuje življenje gospoda Konrada, človeka, ki sanja o velikem eseju o sluhu, a mu to ne uspe. Njegova žena, protagonistka s težavami pri hoji, je slabotna in kontekst njenega življenja povzroča gospodu Konradu nelagodje. Te medosebne napetosti intenzivno preučuje Chavrier, ki uvede tretji lik, medicinsko sestro, da bolje ponazori nasilje, prikazano v razmerju.

Glasbeni elementi in navdih

Chavrierjeva produkcija presega tradicionalno gledališko in je prepredena z glasbenimi elementi. Svoje delo opisuje kot »organsko celoto«, primerljivo s konceptom teme in variacije v glasbi. Navdahnjena z režiserji, kot sta Ingmar Bergman in Stanley Kubrick, Chavrier dovoli, da okolje samo postane glasba v njenem delu, na primer z uporabo glasov iz kleti in mavčnih plošč, ki delujejo kot tolkala. Ta vmesnik med zvočno in vizualno predstavitvijo naj bi pritegnil neposredno občinstvo in ga čustveno prevzel.

Chavrier je v uprizoritev vključil tudi stavke Elfriede Jelinek in ustvaril zanimivo povezavo med dvema pomembnima avstrijskima avtoricama. Ta ustvarjalna izbira prispeva k sintezi likov, ki jo najdemo v Chavrierjevi produkciji, z obravnavanjem vidikov nadzora in kontrole.

Osebna povezanost z avstrijsko literaturo

Kljub njeni globoki naklonjenosti avstrijski literaturi je to prva priložnost za občinstvo v Avstriji, da Chavrierjevo delo doživi v živo. V Švici je že naredila korake, da bi privabila mlado občinstvo v gledališče, in njena produkcija "Aria da Capo" združuje operne arije s sodobnimi mediji, kot so videi mobilnih telefonov. Ta inovativni pristop nakazuje, da želi tudi v prihodnje izzivati ​​občinstvo z novimi oblikami in vsebinami.

Vznemirljivo je videti, kako se bo dunajsko občinstvo odzvalo na Chavrierjevo očarljivo produkcijo. "Kalkwerk" ne ponuja le psihološke globine in čustvene intenzivnosti, ampak odpira tudi diskurz o sodobnih vprašanjih nadzora in človeških odnosov. Predstava obljublja nepozabno doživetje, ki spodbuja razmišljanje in čute.

Obenem ostaja kompleksnost Bernhardovega dela pomembna glede na njegov pomen za kulturni sektor. Sam Bernhard je bil znan po kritičnem odnosu do nagrad in literarnega sveta, kar postane jasno v njegovem posthumno objavljenem delu "Moje nagrade". Medtem ko Chavrier raziskuje Bernhardove teme, se spominja tudi njegovega ambivalentnega odnosa do umetnosti in kulture.

Na splošno produkcija »Kalkwerk« ne obljublja le globokega vpogleda v globine človeške psihe, ampak tudi vznemirljivo preučitev avstrijske kulturne identitete in vloge umetnosti v naši družbi.