EU poziva k alarmu za primanjkljaj: Avstriji grozi strog finančni nadzor!
Evropska komisija proti Avstriji priporoča postopek zaradi primanjkljaja zaradi proračunskega primanjkljaja v višini 4,7 % BDP.

EU poziva k alarmu za primanjkljaj: Avstriji grozi strog finančni nadzor!
Evropska komisija je 24. junija 2025 uradno priporočila postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem proti Republiki Avstriji. Država je lani zabeležila proračunski primanjkljaj v višini 4,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), za tekoče leto pa načrtuje podoben primanjkljaj v višini 4,5 odstotka. Te vrednosti presegajo zgornjo mejo 3 odstotkov BDP, ki jo določa Maastrichtska pogodba. Glasno Majhen časopis To je razlog za sprožen postopek, ki je bil vzpostavljen spomladi 2023.
Avstrija mora do 15. oktobra 2025 predložiti ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja. Finančni minister Markus Marterbauer (SPÖ) je izrazil zaupanje v priporočila Evropske komisije in dejal, da sprejeti ukrepi ustrezajo pričakovanjem. Reforme so bile že izvedene na področjih, kot so zdravstvo, pokojnine, izobraževanje, delo in davki. Načrt fiskalne strukture, poslan v Bruselj 13. maja 2025, je osrednji del teh prizadevanj.
Ukrepi popravka proračuna
Načrt fiskalne strukture je namenjen zmanjšanju primanjkljaja na manj kot 3 odstotke BDP do leta 2028. Ta zahteva je bila vedno del maastrichtskih meril, ki prav tako določajo, da dolg države ne sme preseči 60 odstotkov BDP. Glasno Trg Odločitev bo dokončno predložena Svetu gospodarskih in finančnih ministrov, ki se bo sestal 8. julija v Bruslju.
V skladu s pravili EU o dolgu morajo države članice redno poročati o svojih proračunskih podatkih. Za Avstrijo bo treba poročati o napredku pri zmanjševanju dolga vsaj vsakih šest mesecev do odprave primanjkljaja. Te zaveze so del izboljšanega Pakta za rast in stabilnost, ki uvaja nove prožnosti pri doseganju finančnih ciljev.
Fiskalno ozadje
Maastrichtska merila po Bundesbank pomembni za stabilnostno usmerjeno monetarno unijo, zahtevajo, da letni proračunski primanjkljaj ne sme preseči 3 odstotkov BDP in da dolg držav ne sme preseči 60 odstotkov BDP. Čezmerni primanjkljaj nastane, ko odhodki bistveno presegajo prihodke.
V primeru Avstrije je zato Evropska komisija primanjkljaj označila za čezmernega in predlagala uvedbo formalnega postopka. Videti je treba, kako se bo avstrijska vlada odzvala na te izzive in katere posebne ukrepe bo izvedla za uskladitev s pravili EU.