Eckart von Hirschhausen opozarja: Zdravje je odvisno od zemlje!
Eckart von Hirschhausen ob prejemu nagrade za svojo predanost razpravlja o zdravju, podnebni krizi in izumrtju vrst.

Eckart von Hirschhausen opozarja: Zdravje je odvisno od zemlje!
Eckart von Hirschhausen je bil zadnja leta močan zagovornik povezave med osebnim in planetarnim zdravjem. Zdravnik in pisatelj se po koncu odrske kariere pred približno tremi leti osredotoča na obravnavanje pomembnih vprašanj v luči trenutne ekološke krize s svojo fundacijo Zdrava Zemlja – zdravi ljudje. Pravi, da marsikaterega aktualnega dogajanja ne moremo več dojemati kot smešnega. V intervjuju je poudaril izzive reševanja sveta na prostovoljni osnovi, medtem ko ljudje hkrati delajo s polnim delovnim časom, da bi ga uničili. Ta kompleksna razmerja odražajo trenutno razpravo o podnebni krizi in izumrtju vrst (Kleine Zeitung poroča, da...).
Hirschhausen, znan po knjigah, kot sta "Človek, Zemlja! Lahko bi jo imeli tako lepo" in "Pingvin, ki se je naučil leteti", ki se je uvrstila na prvo mesto na seznamu uspešnic "Spiegla" v kategoriji neleposlovja, želi s svojo slavo opozoriti na to, da je treba ne le rešiti zemljo ali podnebje, ampak predvsem rešiti ljudi. Po njegovem mnenju je fizično in duševno zdravje močno odvisno od neokrnjenega okolja. Ta ocena je podprta z izzivi, ki jih prinašata podnebna kriza in izumiranje vrst. Po mnenju WWF imata ti dve krizi resne posledice za zdravje, prehrano, blaginjo in varnost prihodnjih generacij. Podnebna kriza in izumiranje vrst sta tesno povezana in vplivata drug na drugega, zato ne gre spregledati potrebe po nujnejšem ukrepanju. Globalno segrevanje se je od predindustrijskih časov povečalo za 1,2 stopinje Celzija, kar ima daljnosežne posledice za naše okolje (WWF poroča, da ...).
Izzivi biotske raznovrstnosti
Trenutni razvoj dogodkov jasno kaže, da izumrtja vrst in podnebne krize ni mogoče gledati ločeno. Biotska raznovrstnost trpi zaradi ogromnega pritiska, ki ga povzročajo človeške dejavnosti, kot sta uničevanje habitatov in prekomerno izkoriščanje. Svetovni svet za biotsko raznovrstnost IPBES ocenjuje, da je do milijon rastlinskih in živalskih vrst v akutni nevarnosti izumrtja. Te spremembe imajo kompleksne učinke na podnebni sistem, zlasti na cikle dušika, ogljika in vode. Te dinamične interakcije med podnebjem, biotsko raznovrstnostjo in človeškimi dejavnostmi kažejo na pomen celostnega pristopa k varovanju okolja. Napredek pri zaščiti biološke raznovrstnosti doslej ni bil zadosten, gospodarski, socialni in etični vplivi pa so resni (DGVN poroča, da ...).
Hirschhausen zato poziva k širši podnebni komunikaciji, ki presega znanstveni diskurz v časopisih. Napovedal je, da bo za svoje delo 12. junija prejel nagrado v višini 20.000 evrov. Ta nagrada se podeljuje na Univerzi v Gradcu kot del gala predstave »Science Busters« in vključuje tudi kozarec z iztrebki alpake. Hirschhausen namerava denarno nagrado deliti z Austrian Climate Dashboard, da bi podprl tamkajšnje delo. Na ta način želi spodbuditi konkretne ukrepe in razširiti dialog o ekoloških vprašanjih. Nagrada je podeljena v spomin na Heinza Oberhummerja in poudarja potrebo po sklepanju zavezništev, tudi z nepričakovanimi partnerji, kot so aktuarji.
V tem kontekstu postane jasna nujnost, s katero se moramo kot družba odzvati na izzive današnjega časa. Zdrava voda, zrak in neokrnjeno naravno okolje so temelji za dobro življenje. To se ne kaže le v pozitivnem odnosu med človekom in okoljem, ampak tudi v zdravstvenih tveganjih, ki izhajajo iz obstoječega onesnaževanja okolja. Po podatkih ZN letno zaradi bolezni, ki jih povzroča onesnažena voda, umre okoli 3,4 milijona ljudi, onesnažen zrak pa je odgovoren za približno sedem milijonov smrti. Jasno je torej, da obstaja povezava med ekološkimi krizami in splošnim zdravjem ljudi.
Čas je, da ukrepamo in poiščemo nov način skrbi za naš planet in njegovo zdravje. Glede na nujnost teh izzivov so lahko glasovi, kot je Eckart von Hirschhausen, ključni pri spodbujanju ozaveščenosti in ukrepanju.