Izobraževalna katastrofa na Dunaju: Otroci se borijo z nemščino - kdo je kriv?
Poročilo oddelka za izobraževanje Neos kritizira neuspehe, medtem ko Dunaj nujno potrebuje obete za otroke.
Izobraževalna katastrofa na Dunaju: Otroci se borijo z nemščino - kdo je kriv?
V izobraževalnem sektorju na Dunaju ropota: po 4,5 letih odgovornosti v izobraževalnem oddelku so Neos deležni ostrih kritik. Tiskovni predstavnik Dunajske ljudske stranke za izobraževanje Harald Zierfuß pravi, da je bilanca stanja "katastrofa", ki jo zaznamujejo škandali prikrivanja in financiranja. Zaskrbljujoče je predvsem to, da približno polovica tistih, ki se šolajo, nima zadostnega znanja nemščine, čeprav sta bili dve tretjini teh otrok rojeni v Avstriji in so že obiskovali vrtec. Zierfuß poudarja, da leta neuspehov mestne vlade ogrožajo ključno prihodnost otrok. »Politični neuspeh je očiten,« pravi Zierfuß, ki opozarja tudi na visoko stopnjo brezposelnosti mladih in obup številnih podjetij, ki trpijo zaradi pomanjkanja osnovnega znanja med obveznimi študenti. Tudi Neos bi večkrat prevalil krivdo na zvezno vlado, na Dunaju pa odgovornost nosijo sami.
Polemike o domači nalogi
Druga kritična točka je Neosov predlog za odpravo domačih nalog, kar Zierfuß meni, da ni presenetljivo. »Dunajski otroci si zaslužijo, da imajo domače naloge narejene, namesto da bi se jih znebili,« poudarja in poziva, naj Dunaj spet postane mesto perspektive, v katerem se delo bolj splača kot zanašanje na minimalni dohodek. Ta tema je v neposrednem nasprotju s cilji NEOS, ki vidijo izobraževanje kot temeljni ključ do delujoče družbe. Kot je razloženo na spletni strani Christopha Wiederkehra, so NEOS zavezani jasnim ciljem in dobrim rešitvam za napredek izobraževanja na Dunaju in ponujajo priložnosti vsem otrokom, ne glede na izobrazbo njihovih staršev. To vključuje razširitev osebja za jezikovno pomoč in sodobne šole.
Konflikt med pristopi izobraževalne politike razkriva jasne pomanjkljivosti dunajskega izobraževalnega sistema. Za premagovanje izzivov v prihodnosti morajo biti na mizi tako odgovornost kot pragmatične rešitve. Izobraževanje ni samo vprašanje politične agende, ampak ključ do sodelovanja v družbi.