Care amok: Razpad socialnih sistemov plačujejo naši otroci!
Propad zavarovanja za zdravstveno nego nakazuje bližajoči se bankrot socialnega sistema in obremenjuje prihodnje generacije.
Care amok: Razpad socialnih sistemov plačujejo naši otroci!
Zavarovanje zdravstvene nege v Nemčiji je na robu finančnega prepada. Kar se na prvi pogled morda sliši dramatično, je pravzaprav del večjega problema: celoten družbeni sistem gre v propad. Verjetneje pa bo odgovorna politika še naprej odlašala z neizbežnim koncem, ki ogroža predvsem prihodnost otrok. Težko se ubranijo bremen, ki so jim naložena. kako poroča članek na www.tichyseinblick.de, je ta generacijska pogodba tista, ki začenja krhati.
Problem se začne pri elementarnih pravnih načelih. Že več kot sto let se v skladu s civilnim zakonikom človekova pravna sposobnost začne z rojstvom. Ironično pa je, da otroci nimajo bistvenih pravic, kot je pravica do glasovanja, zaradi česar so ranljivi za odločitve tistih, ki so na oblasti. Otroci so torej popolni dolžniki – nezaščiteni in večinoma nevedni do političnih manipulacij.
Prerazporeditev in njene posledice
Prerazporeditev, osrednji mehanizem nemške socialne politike, temelji na preprostem pravilu: mladi skrbijo za stare. Toda ta sistem postaja vse bolj bolan, ker ravnotežje med uspešnostjo in donosom ni v ravnovesju. Medtem ko so včasih na vsakega prejemnika prihajali trije do štirje ponudniki storitev, se je to razmerje danes močno poslabšalo. Predvsem zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki je bilo prvotno mišljeno kot temelj socialne varnosti, hitro propada.
Karl Lauterbach, zvezni minister za zdravje, je nedavno priznal, da se predvsem prispevki za zdravstveno nego dramatično povečujejo. Trend, ki se nadaljuje na vseh področjih socialne varnosti, kot npr lahko preberete v članku na www.tichyseinblick.de je.
Moralna dilema
Še posebej očiten primer krivice v sistemu je primerjava dveh izjemno različnih življenj: na eni strani je zgodba Rose Rees, matere devetih otrok, ki je prejela le delček tega, kar so njeni otroci vsak mesec plačali v pokojninski sklad. Na drugi strani pa kontroverzna direktorica Patricia Schlesinger, katere neupravičeno visoka pokojnina je bila nato pravdana na sodišču. Vprašanje pravice v takih primerih ostaja odprta rana.
Ta nevzdržen sistem se financira s prelaganjem dolga na prihodnje generacije. Medtem ko skušajo Zeleni ponuditi rešitve z retoriko, SPD pa s tako imenovanim generacijskim kapitalom, prihodnost ostaja negotova. Olaf Scholz, zvezni kancler, je že pred leti prepoznal potrebo po obravnavanju otroških sob v državi. Toda namesto da bi zasnoval razumno prihodnost, sistem vse bolj toči v dolgove.