Odpustitev v ameriški bazi: Grenlandski konflikt odstavi polkovnika

Odpustitev v ameriški bazi: Grenlandski konflikt odstavi polkovnika

Najnovejši dogodki okoli vesoljskega oporišča Pituffik na Grenlandiji razkrivajo pomembne premike v ameriški vojaški strategiji in geopolitičnih razmerah na Arktiki. 11. aprila 2025 je bila polkovnica Susannah Meyers odstavljena s položaja poveljnice baze, kar je uradno objavilo poveljstvo vesoljskih operacij, zaradi izgube zaupanja v njene vodstvene sposobnosti. Njena razrešitev je morda povezana s trenutno napeto situacijo med ZDA in Dansko, ki ima nadzor nad Grenlandijo. To se dogaja v ozadju naraščajočih ameriških ambicij in zanimanja predsednika Donalda Trumpa za regijo, ki je dom velikih virov.

Samo dva tedna pred odpustitvijo Meyersa je oporišče obiskal podpredsednik ZDA J. D. Vance in izrazil ostro kritiko Danske, kar je morda vplivalo na razpoloženje med ameriškimi vojaki, ki so tam nameščeni. Polkovnik Meyers je jasno nasprotoval Vanceovim komentarjem v internem e-poštnem sporočilu, da bi preprečil škodovanje enotnosti med ameriškimi vojaki ter tamkajšnjimi Kanadčani, Danci in Grenlandci. Polkovnik Shawn Lee je zdaj prevzel poveljstvo baze.

Strateški pomen Grenlandije

Grenlandija, ki deluje kot samoupravno ozemlje pod Dansko, postaja vse bolj strateška sila v mednarodni politiki. Vesoljska baza Pituffik, prej znana kot letalska baza Thule, igra osrednjo vlogo v obrambni strategiji ameriške vojske. Mesto leži med ZDA in Rusijo in je ključnega pomena za misije za opozarjanje na izstrelke, protiraketno obrambo in vesoljski nadzor.

Troy Bouffard, profesor varnosti na Arktiki, poudarja, da je oporišče pomembno za spremljanje ruskih vojaških dejavnosti v regiji. ZDA so že vzpostavile vojaško prisotnost na Grenlandiji, da bi preprečile konfliktne situacije z Rusijo in Kitajsko. Kot kažejo poročila, bi lahko podnebne spremembe povečale dostop do dragocenih virov v regiji, kar bi dodatno zapletlo geopolitično dinamiko.

Mednarodne ambicije in lokalni odzivi

Ambicije ZDA na Grenlandiji so jasne, zlasti po tem, ko je Trump leta 2019 in ponovno leta 2021 izrazil željo po pridobitvi ali kako drugače izvajanju vpliva na Grenlandiji. Kljub tem težnjam je Danska priznala željo Grenlandije po samoodločbi, predsednik vlade Grenlandije pa je napovedal predčasne parlamentarne volitve. S približno 56.000 prebivalci, pretežno Inuiti, grenlandsko prebivalstvo vedno bolj zagovarja neodvisnost in uporabo virov svoje domovine.

Glede na geostrateški pomen Grenlandije in vse večjo konkurenco za vire na Arktiki je regija postala žarišče svetovnih iger moči. Ruske in kitajske ambicije v vodah Arktike prav tako povečujejo tveganja in izzive za ameriško vojaško strategijo, vodeno iz vesoljskega oporišča Pituffik.