Weinstein na sojenju: Razkrite nove obtožbe in najmlajša žrtev!

Weinstein na sojenju: Razkrite nove obtožbe in najmlajša žrtev!

V sredo se je začelo ponovno odprto sojenje proti ameriškemu filmskemu producentu Harveyju Weinsteinu. Glasno OE24 Weinstein je obtožen siljenja žensk v spolnost. Proti njemu je na sodišču pričala nova priča, na Poljskem rojena Kaja Sokola. Poroča, da jo je Weinstein spolno napadel, ko je imela 16 let.

Incident naj bi se zgodil v Weinsteinovem stanovanju leta 2002, Sokola pa naj bi bil najmlajša žrtev na sojenju. O drugem napadu so poročali leta 2006, ko jo je Weinstein zvabil v hotelsko sobo pod pretvezo, da jo vabi k nastopu v filmu. Tam naj bi jo držal in jo prosil, naj se sleče, medtem ko je z njo izvajal oralni seks. Sokola opisuje, da je prosila za pomoč in da je Weinstein po incidentu rekel: "Vidite, to vendarle ni bilo tako slabo."

Karierne obljube in igre moči

Kljub travmatičnim izkušnjam je Sokola ostala v stiku z Weinsteinom, saj ji je obljubljal kariero. Med svojim argumentom je tožilka pojasnila, da je Weinstein posebej izbral ženske, ki so bile nemočne. Poudarila je, da so njegova dejanja realnost in ne prizor iz filma, kar kaže na resnost njegovih dejanj.

Obstajajo tudi obtožbe, da je Weinstein leta 2006 prisilil asistentko produkcije Miriam Haley k oralnemu seksu. Še en resen prekršek so mu pripisali leta 2013, ko naj bi posilil nadobudno igralko Jessico Mann. Te izjave ponazarjajo, kako globoko je problem spolnega napada zakoreninjen v filmski in gledališki industriji.

Zloraba moči v kulturnem sektorju

V širšem kontekstu razprava o zlorabi moči v kulturnem sektorju, predvsem v nemško govorečih gledališčih, osvetljuje sistemske probleme tega sektorja. Glasno tfmlog Primeri verbalnega in fizičnega zlorabe ter strupenega delovnega okolja so se izkazali za zelo razširjene. Objava dokumentarnega filma »Proti tišini – zloraba moči v gledališču in filmu« Kire Gantner in Zite Zengerling je ta vprašanja močno izpostavila.

Študija Thomasa Schmidta iz leta 2019 kaže, da incidentov ni mogoče obravnavati kot osamljene primere, ampak da hierarhične strukture gledaliških družb tvorijo osnovo za zlorabo moči. Tudi struktura mestnih in državnih gledališč ostaja nespremenjena kljub vsebinskim in estetskim spremembam, kar problematiko še perpetuira.

S temi razmerji moči se trenutno ukvarjajo udeleženci tečaja Moč in zloraba v institucionaliziranem gledališču. Njeni projekti med drugim obravnavajo dejanske učinke na prizadete in razmišljajo o zlorabi moči v gledališču. Te razprave so potrebne za ozaveščanje in uvedbo sprememb v industriji.