Smrtna nesreča pri delu v Dornbirnu: kolega zmečkali krožniki!
19. maja 2025 se je v Dornbirnu zgodila industrijska nesreča s smrtnim izidom - 44-letnega delavca so zasule težke plošče.

Smrtna nesreča pri delu v Dornbirnu: kolega zmečkali krožniki!
19. maja 2025 se je v Dornbirnu na Vorarlbergu zgodila tragična industrijska nesreča, v kateri je umrl 44-letni delavec. Incident se je zgodil v poslovnem prostoru, medtem ko je moški opravljal dejavnosti sortiranja težkih plošč iz naravnega kamna. kako 5min.pri Po poročanju naj bi se več krožnikov nenadoma odlepilo in padlo na delavca, ki ga je nato zmečkalo.
Moški sodelavci so hitro reagirali in dvignili težke plošče, da bi ga osvobodili. Kljub oživljanju, ki so ga nemudoma začeli reševalci in urgentni zdravnik, je bilo le-to žal neuspešno. Policija je preiskala, vendar do zdaj ni našla nobenih dokazov o zlorabi. Poleg tega je inšpektorat za delo uvedel preiskavo primera.
Obveznosti delodajalcev in statistika nezgod
Nesreče na delovnem mestu niso samo tragične, ampak sprožajo tudi vprašanja o varnostnih standardih. Glasno Arbeitsinspektion.gv.at Delodajalci so zakonsko dolžni hude in smrtne nezgode pri delu takoj prijaviti inšpektoratu za delo ali policiji. Nadaljnje naloge vključujejo poročanje zavarovalnici nezgodnega zavarovanja, vodenje evidenc in pripravo poročil ter prilagajanje ocen tveganja.
Statistični podatki o nesrečah v Avstriji kažejo, da je bil v zadnjih letih dosežen napredek pri preprečevanju nesreč. Število nesreč pri delu se je zmanjšalo s 103.487 leta 2004 na 88.275 leta 2017, kar ustreza zmanjšanju za približno 15 %. To izboljšanje je posledica večje ozaveščenosti o varnostni kulturi in boljših varnostnih predpisov.
Ozadje industrijskih nesreč v EU
Incident v Dornbirnu je del večjega problema, ki ga lahko opazimo po vsej Evropi. Vsako leto v EU skoraj 5500 ljudi umre v nesrečah na delovnem mestu, kar povzroči neposredne stroške zavarovanja v višini okoli 20 milijard evrov. Arbeitsinspektion.gv.at. Poleg tega je ocenjenih 149 milijonov delovnih dni izgubljenih zaradi nesreč na delovnem mestu, kar ima znatne gospodarske posledice.
Večino nesreč bi lahko preprečili z ustreznimi operativnimi ukrepi. Med najpogostejšimi vzroki so neustrezna priprava na delo, časovna stiska in organizacijske pomanjkljivosti. Analiza nesreč pri delu kaže, da sta pogosto dejavnika tudi vedenje, ki spodbuja nesreče, in pomanjkanje informacij o varnostnih predpisih.
Smrtna nesreča pri delu v Dornbirnu opominja podjetja in zaposlene, naj resno jemljejo pomen varnosti pri delu in jo nenehno izboljšujejo, da bi preprečili nadaljnje tragične incidente.