Septembra prezaposlitveni proces proti nekdanjemu direktorju Aule”!

Septembra prezaposlitveni proces proti nekdanjemu direktorju Aule”!

22. maja 2025 je bilo objavljeno, da bo sojenje za vrnitev na delo zoper nekdanjega odgovornega urednika desničarske ekstremistične revije »Aula« potekalo septembra 2025. Napoved je prišla s strani vodje urada za medije okrožnega sodišča za kazenske zadeve v Gradcu. Preiskave, ki so bile sprožene v zadnjih petih letih po pritožbi organizacije za človekove pravice SOS Mitmensch, se nanašajo na ponovno aktiviranje nacionalsocialistov. Po OTS je tiskovni predstavnik SOS Mitmensch Alexander Pollak proces opisal kot zelo eksploziven.

Obtoženi je bil več let politični položaj okrožnega politika FPÖ v Gradcu. Sama FPÖ je obtožena, da je sistematično podpirala revijo »Aula«, vključno s finančnimi prispevki. Izobraževalni inštitut FPÖ pod vodstvom Herberta Kickla je v »Auli« dajal oglase, čeprav je propagirala antisemitsko vsebino. K podpori revije so prispevali tudi drugi visoki politiki FPÖ, kot sta Manfred Haimbuchner in Harald Vilimsky.

Podpiranje antisemitizma

Organizacija za človekove pravice SOS Mitmensch FPÖ obtožuje sistematičnega podpiranja antisemitizma. 47-stranska študija, ki jo je predstavil Pollak, preučuje vlogo FPÖ pri širjenju antisemitizma in rasizma ter opisuje »Aulo« kot vodilni medij FPÖ. Med letoma 2008 in 2017 je FPÖ v tej reviji objavil vsaj 130 oglasov, Pollak pa je stroške teh oglasov ocenil na šestmestni znesek. Ti oglasi naj bi prispevali k širjenju antisemitskih idej in neonacističnih simpatij, poroča Kurier.

Najmanj 45 visokih politikov FPÖ je aktivno oskrbovalo »Aulo«, vključno s podkanclerjem Heinz-Christianom Strachejem. Revija je širila svarilno retoriko o »judaizaciji sveta« in »rasnem mešanju«. Medtem ko so bili nekdanji nacistični borci deležni pohval, so bili preživeli koncentracijskih taborišč obrekovani. Zgodovinarka Juliane Wetzel je potrdila antisemitsko usmerjenost »Aule« in opozorila na pogosto uporabo antisemitskih stereotipov, o holokavstu pa se v reviji pogosto govori v narekovajih.

Politične reakcije in družbeni kontekst

FPÖ je pod pritiskom, da se distancira od obtožb o antisemitizmu, čeprav notranji viri znotraj stranke kažejo, da je ta ideja še vedno prisotna med nižjimi uradniki in podporniki. Kritiki, kot je Brigitte Bailer-Galanda, opisujejo komisijo zgodovinarjev, ki jo je ustanovila FPÖ, kot "komisijo za beljenje". V tem kontekstu je Sebastian Schwaighofer, predstavnik za levičarski ekstremizem FPÖ, opozoril, da vlada nima pravega interesa za zaščito državljanov in zanemarja boj proti ideološko motiviranemu antisemitizmu.

Leta 2024 je v Avstriji prišlo do 32,5-odstotnega porasta antisemitskih incidentov. Po poročilu Judovske skupnosti na Dunaju lahko 29,8 odstotka storilcev pripišemo islamističnemu spektru, 24,7 odstotka pa levičarskemu ekstremističnemu spektru. Schwaighofer je pozval k politiki, ki služi lastnemu ljudstvu in ne selekcionira strankarskega antisemitizma, ki še dodatno utrjuje razjedajoče odnose zaupanja v državo, saj FPÖ poudarja.