Pokojninski kaos v Avstriji: Starejši se borijo proti nepravičnim reformnim načrtom!

Pokojninski kaos v Avstriji: Starejši se borijo proti nepravičnim reformnim načrtom!

Razprava o načrtovani pokojninski reformi v Avstriji dobiva zagon. Danes, 9. septembra 2025, visoki predstavniki Socialnih demokratov komentirajo reformne načrte vlade in so očitno kritični. Zavračajo želeno uskladitev pokojnin, katerih višina ni ustrezno zaščitena pred trenutno inflacijo. Predsednica društva upokojencev Birgit Gerstorfer je na socialni konferenci pojasnila, da je treba vsako leto v celoti izravnati inflacijo. Gerstorfer vidi v tem vprašanje spoštovanja starejše generacije in zagotavljanja kupne moči.

Združenje upokojencev, ki sta ga spremljali tudi gosti, kot sta ministrica za socialne zadeve Korinna Schumann in državna sekretarka Ulrike Königsberger-Ludwig, se zavzema tudi za postopno zvišanje nadomestila do praga revščine. Cilj te skrbi je zagotoviti, da ljudem v Avstriji ne bo treba živeti pod pragom revščine.

Finančni okvir in varčevanje

Ministrstvo za finance ob tem do leta 2026 pričakuje 1,4 milijarde evrov prihrankov z ukrepi na področju trga dela in pokojnin. Finančni minister Markus Marterbauer (SPÖ) poudarja, da so ti prihranki del pravičnega prestrukturiranja proračuna, ki zaradi slabših gospodarskih razmer še posebej prizadene nižje dohodkovne skupine. To vodi v reze na socialnem in pokojninskem področju.

Posebne spremembe vključujejo zvišanje zahtev za koridorsko pokojnino, ki bo v prihodnje zahtevala najnižjo starost 63 let in 42 let zavarovalne dobe. To povečanje bo potekalo postopoma za dva meseca na četrtletje. Poleg tega bo uvedena delna pokojnina, ki bo starejšim zaposlenim omogočila postopno umikanje iz delovne dobe. Poleg tega bo prvi dvig pokojnin z letom 2026 upošteval le 50 % uskladitve inflacije, prispevki za zdravstveno zavarovanje za upokojence pa se bodo zvišali s 5,1 % na 6 % – z izjemo minimalnih upokojencev z letom 2025.

Reformni ukrepi in njihovi učinki

Namen pokojninske reforme, ki naj bi začela veljati leta 2026, je ohraniti zaposlene dlje v delovni dobi, da bi zmanjšali naraščajoče izdatke za pokojnine. Ti izdatki predstavljajo največjo postavko v državnem proračunu. Glede na podaljševanje pričakovane življenjske dobe in upadanje rodnosti velja, da se sedanji sistem dolgoročno ne financira.

Čeprav zakonsko določena upokojitvena starost ostaja 65 let, obstajajo načrti za zvišanje dejanske upokojitvene starosti. Trenutno je povprečna starost moških 62,3 leta, žensk pa 60,2 leta. Predčasne pokojnine se bodo dvignile z 62 na 63 let, v prvem letu reforme pa naj bi prihranili 120 milijonov evrov. Ti prihranki bi lahko do leta 2029 narasli na milijardo evrov letno, pri čemer strokovnjaki opozarjajo, da dolgoročne rešitve težav s financiranjem ni mogoče zagotoviti.

Reforma vključuje tudi uvedbo finančnih spodbud za daljši delovni čas, na primer s fiksno končno davčno stopnjo v višini 25 odstotkov na pokojninske dohodke. Za premagovanje demografskih izzivov bo vzpostavljen tudi sistem spremljanja za ocenjevanje zaposlitvenega položaja starejših od 60 let.

Na splošno je pokojninska reforma v vznemirljivem območju napetosti med potrebnim varčevanjem in zagotavljanjem kakovosti življenja starejših. Prihodnji meseci bodo ključni za izvedbo reform in njihovo sprejemanje med prebivalci.

Za podrobne informacije in analizo obiščite vienna.at, Die Presse in Kosmo.