Kritika zakona o zaščiti odraslih: Svet invalidov opozarja na tveganja!

Kritika zakona o zaščiti odraslih: Svet invalidov opozarja na tveganja!

Österreich - V Avstriji so spremembe zakona o zaščiti odraslih na voljo za razpravo kot del proračuna za 2025, ki spremlja zakon. Avstrijski svet za invalidnost je očitno govoril proti tem načrtovanim prilagoditvam, ker potencialno ogrožajo zaščito človekovih pravic. Klaus Widl, predsednik avstrijskega invalidskega sveta, se nanaša na potrebo, da se izognete prekrite spremembe zakona o zaščiti odraslih, da ne bi ogrozilo napredka, ki ga je dosegel 2. zakon o zaščiti odraslih.

Glavne točke želenih zakonodajnih sprememb vključujejo podaljšanje roka za obnovo sodne zastopanja odraslih s treh do petih let. Poleg tega je treba odločiti o odpovedi obveznega čiščenja v postopku obnovitve. Del osnutka je tudi možnost uporabe kot predstavnika za odrasle. Svet za invalidnosti ocenjuje, da te spremembe štejejo za nesprejemljive, ker dvomijo o pravicah invalidnosti.

Postopek zahtevkov in ocenjevanja

Svet za invalidnost poziva ministrico za pravosodje dr. Anna Sporrer, naj izbriše dve posebni točki iz osnutka: podaljšanje roka za podaljšanje (§ 246 ABGB) in izbris obveznega čiščenja (§ 128 zunaj). WIDL poudarja, da je treba zagotoviti zaščito človekovih pravic za invalide, ki jih načrtovani rezi močno dvomijo.

mednarodni kontekst in človekove pravice

Razprava o zakonu o zaščiti odraslih v Avstriji poteka v ozadju konvencije o invalidnih pravicah ZN (UN-BRK). Cilj spodbujanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin za približno 1 milijardo ljudi s posebnimi potrebami po vsem svetu. V Nemčiji je bil UN-BRK ratificiran 24. februarja 2009 in začel veljati 26. marca 2009, kar je povzročilo premik paradigme v politiki invalidnosti in priznavanju človekovih pravic invalidov.

UN-BRK konkretizira pravice, kot so dostop do izobraževanja, svet dela in kulturno življenje ter ureja udeležbo na različnih področjih življenja. Pogodbene države so dolžne redno predstaviti poročila o statusu izvajanja teh pravic in morajo aktivno izvajati konvencijo. Ta obveznost kaže na potrebo po celovitem zaščiti pred diskriminacijo in izključitvijo, ki bi jo lahko v Avstriji ogrozili zaradi želenih sprememb zakona o zaščiti odraslih.

Tema reform v zakonu o zaščiti odraslih ponazarja ključno vlogo zakonodajnih ukrepov za zaščito človekovih pravic in se sklicuje na mednarodno delo tega problema, kar poudarja tudi Nemški inštitut za človekove pravice. Dogovorjeni cilj UN-BRK ostaja, da imajo vsi invalidi enak in v celoti dostop do svojih pravic in obstajajo potrebni zaščitni mehanizmi.

Glede na naslednje korake je treba še videti, kako se bo razvijala pravna situacija in ali bo med politično odločitvijo in predstavniki gibanja invalidskega zakona potekal dialog.