Kardinali po vsem svetu: Pridite pravočasno v Rim na papeške volitve!

Kardinali po vsem svetu: Pridite pravočasno v Rim na papeške volitve!

29. aprila 2025 so bili kardinali z vseh koncev sveta obveščeni, da morajo odpotovati v Rim, da bi se udeležili pogreba papeža Frančiška ter prihajajočih generalnih zborov in konklava. To vabilo je prejela po elektronski pošti, kar je znak tehničnega napredka zadnjih 150 let, ki je olajšal potovanje v Rim. To je v nasprotju s prejšnjimi stoletji, ko so bila taka potovanja pogosto dolga in naporna. Od smrti papeža Pija XII. leta 1958 ni bilo več večjih težav s pravočasnim prihodom na konklave. Zgodovinsko gledano so morali kardinali v preteklosti pogosto potovati za več dni.

Internacionalizacija kardinalskega zbora je še bolj napredovala, zlasti od papeževanja papeža Frančiška. Ta razvoj je bil pomemben korak, ker se je povečala raznolikost udeležencev konklavov. Leta 1875 je bil imenovan John McCloskey, prvi kardinal iz neevropske države. Čeprav je potovanje za kardinale postalo lažje, so se v zgodovini papeških volitev vedno znova pojavljale zamude in težave. Na primer, leta 1878 je kardinal McCloskey prispel v Rim pet dni po začetku konklava in se zato ni mogel udeležiti volitev Leona XIII. sodelovati.

Zgodovinska popotovanja in izzivi

V zgodovini papeških volitev je bilo veliko različnih prihodov in zamud. Na volitvah leta 1903 je bil kardinal James Gibbons prvi Neevropejec, ki se je udeležil konklava, saj je bil že v Rimu. V desetletjih, ki so sledila, je bil prihod pravočasen še vedno problem. Kardinal William Henry O'Connell je leta 1922 zaprosil za podaljšanje, ker je zamujal na konklave. Leta 1939 so kardinali dobili 15 dni časa za potovanje v Rim. Obenem je bil kardinal Manuel Gonçalves Cerejeira prvi kardinal, ki je prispel z letalom.

Okoli konklava so vedno krožile čustvene zgodbe. Na primer, kardinal José María Caro Rodríguez je leta 1958 odpotoval v Rim z letalom, čeprav je bil star 92 let. Volitve leta 1958 so se tragično obrnile, ko je kardinal Edward Aloysius Mooney umrl zaradi srčnega infarkta le tri ure pred začetkom konklava.

Potek konklava

Po smrti papeža Frančiška se začne sedisvakanca, med katero Sveti sedež ostane nezaseden. Devet dni po smrti poteka pogreb po ustaljenem obredu, sledi konklave za izvolitev novega papeža, ki je predviden po najmanj 15 in najpozneje 20 dneh. Volilno pravico imajo vsi kardinali, mlajši od 80 let, trenutno jih je 136 po vsem svetu. Med konklavom so kardinali izolirani od zunanjega sveta in nosijo rdeče obleke, ki jih varuje švicarska garda.

Konklave bo potekal v Sikstinski kapeli v Rimu. Glasovanje poteka posamično pred oltarjem, v prvih krogih pa mora kandidat prejeti več kot dve tretjini glasov. Leta 2007 je Benedikt XVI. predpis, ki omogoča izbiro drugačnega načina z navadno večino po 33 krogih glasovanja. Volilne skrinjice zažgejo do dvakrat na dan in s črnim ali belim dimom označujejo, ali je bil novi papež izvoljen.

Bližajo se 267. papeške volitve v zgodovini Katoliške cerkve, a časovna omejitev za izvolitev novega papeža ni določena. Številne prejšnje volitve so zaznamovali zgodovinski notranji spopadi in škandali, medtem ko so zadnji konklavi potekali brez fizičnih spopadov. Konklavu bo predsedoval najstarejši kardinal škof, mlajši od 80 let, Pietro Parolin, kardinali pa so v teh pomembnih dneh zavezani k veliki tajnosti in disciplini.