Prispevek energetske krize: Industrija vetrne energije se bori za njihov obstoj!

Prispevek energetske krize: Industrija vetrne energije se bori za njihov obstoj!

Österreich - Zvezna vlada je poslala zaostritev prispevka energetske krize k oceni, kar že povzroča velike nemire v obnovljivi industriji. Skupnost interesov (IG) Windkraft meni, da je ta ukrep tako stresen za razvoj vetrne energije in regionalne dodane vrednosti. Po besedah generalnega direktorja IG Windkraft Florian Maringer se odločitev šteje za nepošteno, saj še posebej vpliva na srednje velika podjetja, medtem ko fosilni sektor ostaja zaščiten. Več kot 60 % uspešnosti vetrne energije v Avstriji je v rokah takšnih podjetij, ki so regionalno zakoreninjene.

Zlasti industrija vetrne energije nesorazmerno vpliva načrtovano skimiranje, zlasti pozimi, ko so cene električne energije visoke. Za ta podjetja je močno obrezana konkurenčnost, ki je odgovorna za ustanovitev približno 8000 delovnih mest in ustvarjanje vrednosti v višini skoraj 240 milijonov evrov. Po hitrem BDP obstaja tudi le minimalna gospodarska rast, ki še naprej obremenjuje zaupanje v lokacijo. Trenutne naložbe v obsegu 160 milijonov evrov, ki bi lahko oskrbile 60.000 gospodinjstev z elektriko, so na robu

globalne energetske krize in njihovi učinki

The tense location in the Middle East and the reduction of gas deliveries from Russia to Europe have significantly influenced the oil markets, as the International Energy Agency (IEA) in its World Energy Outlook) 2023 reports. Varnost oskrbe z nafto in plinom ostaja osrednja tema, zlasti med prehodom na čisto energijo. Napovedi kažejo, da se bo delež SEA, ki se ukvarja s surovo nafto od Bližnjega vzhoda do Azije, do leta 2050 povečal z 40 % na 50 %

Globalna energetska kriza opozarja tudi na potrebo po zagotavljanju cenovne dostopnosti energije in zagotavljanju stabilnosti napajanja. Zaščitni ukrepi za potrošnike pred nihanjem cen goriva že stanejo 900 milijard USD v letu 2022. Pomembne strategije vključujejo večje naložbe v robustna in digitalizirana omrežja ter spodbujanje tehnologij z nizko emisijami, kot sta vodik in bioenergija.

EU energetska politika in prihodnji cilji

EUN energetska politika je zasnovana tako, da zagotavlja dekarbonizacijo, konkurenčnost, varnost oskrbe in trajnosti. EU-Energie politika temelji na načelih energetske učinkovitosti in širitvi obnovljivih energij. V letu 2015 je bilo določenih pet glavnih ciljev energetske unije: diverzifikacija virov energije, integrirani energetski trg, izboljšanje energetske učinkovitosti, dekarbonizacija gospodarstva in spodbujanje nizke CO2.

Trenutni cilji energetske politike EU Namen povečanja deleža porabe obnovljive energije na 42,5 % do leta 2030 in zmanjšati primarno in končno porabo energije za 11,7 % v primerjavi z letom 2020. Države članice spodbujajo, da ustvarijo nacionalne načrte za energijo in podnebje in dosežejo poročila o napredku, da bi dosegli cilje energetske zveze.