Prispevek energetske krize: Vetrna elektrarna se bori za obstoj!

Prispevek energetske krize: Vetrna elektrarna se bori za obstoj!

Zvezna vlada je v pregled poslala zaostritev prispevka za energetsko krizo, ki že povzroča velik nemir v industriji obnovljivih virov energije. Interesna skupina za vetrno energijo (IG) vidi ta ukrep kot negativen vpliv na razvoj vetrne energije in ustvarjanje regionalne vrednosti. Po besedah ​​generalnega direktorja IG Windkraft Floriana Mariningerja odločitev ocenjujejo kot nepravično, saj prizadene predvsem srednje velika podjetja, sektor fosilnih goriv pa ostaja zaščiten. Več kot 60 % proizvodnje vetrne energije v Avstriji je v rokah podjetij, ki imajo regionalne korenine.

Zlasti vetrna elektrarna je zaradi načrtovanih dajatev nesorazmerno prizadeta, zlasti pozimi, ko so cene električne energije visoke. Za ta podjetja bo močno okrnjena konkurenčnost, ki je leta 2025 odgovorna za ustvarjanje okoli 8000 delovnih mest in ustvarjanje vrednosti skoraj 240 milijonov evrov. Po prvi oceni BDP je tudi minimalna gospodarska rast, kar dodatno obremenjuje zaupanje v lokacijo. Ogrožene so 160 milijonov evrov vredne trenutne naložbe, s katerimi bi lahko z elektriko oskrbovali 60.000 gospodinjstev.

Svetovne energetske krize in njihovi učinki

Napete razmere na Bližnjem vzhodu in zmanjšanje dobave plina iz Rusije v Evropo so močno vplivale na naftne trge, kot poroča Mednarodna agencija za energijo (IEA) v svojem World Energy Outlook 2023. Varnost oskrbe z nafto in plinom ostaja ključno vprašanje, zlasti med prehodom na čisto energijo. Napovedi kažejo, da se bo delež pomorske trgovine s surovo nafto z Bližnjega vzhoda v Azijo do leta 2050 povečal s 40 % na 50 %.

Svetovna energetska kriza opozarja tudi na nujnost zagotavljanja cenovne dostopnosti energije in zagotavljanja stabilnosti oskrbe z električno energijo. Ukrepi za zaščito potrošnikov pred nihanji cen goriva so leta 2022 vlade že stali 900 milijard dolarjev. Ključne strategije vključujejo povečane naložbe v prožna in digitalizirana omrežja ter spodbujanje tehnologij z nižjimi emisijami, kot sta vodik in bioenergija.

Energetska politika EU in prihodnji cilji

Energetska politika EU je zasnovana tako, da zagotavlja razogljičenje, konkurenčnost, zanesljivost oskrbe in trajnost. Energetska politika EU temelji na načelih energetske učinkovitosti in širjenju obnovljivih virov energije. Leta 2015 je bilo določenih pet glavnih ciljev energetske unije: diverzifikacija energetskih virov, integriran notranji energetski trg, izboljšanje energetske učinkovitosti, razogljičenje gospodarstva in spodbujanje nizkoogljičnih tehnologij.

Trenutni cilji energetske politike EU so namenjeni povečanju deleža obnovljive energije v končni porabi energije na 42,5 % do leta 2030 ter zmanjšanju porabe primarne in končne energije za 11,7 % v primerjavi z letom 2020. Države članice morajo pripraviti nacionalne energetske in podnebne načrte ter predložiti poročila o napredku za doseganje ciljev energetske unije.

Če povzamemo, se industrija vetrne energije v Avstriji sooča z ogromnimi izzivi, medtem ko svetovna energetska kriza in energetski cilji EU še naprej postavljajo okvir za prihodnji razvoj in naložbe v energetski sektor. Širitev vetrne energije IG Windkraft poziva kot ključni korak za krizno varen proračun in ustvarjanje vrednosti v regiji.