Suche
Mein Konto
Prihodnost gozdov: kako škoda zaradi neurja spreminja pogozdovanje
Po uničujočem neurju na vzhodnem Štajerskem se gozdarji pogovarjajo o pogozdovanju in gospodarjenju z gozdovi za prihodnost.
Prihodnost gozdov: kako škoda zaradi neurja spreminja pogozdovanje
Septembra 2024 je vzhodno Štajersko s hitrostjo preko 150 km/h zajelo katastrofalno neurje in pustilo pusto sliko: izruvana velikanska drevesa in opustošeni gozdovi! Nešteto lastnikov gozdov se sooča z izzivom, kaj storiti naprej po uničujočem uničenju njihovih gozdov. Glasno ORF Štajerska Čiščenje je že precej napredovalo, a vprašanje ostaja: ali res želimo posaditi nova drevesa? Navsezadnje je kmetijska zbornica že priporočila izbiro primernih drevesnih vrst, ki niso le podnebno varne, ampak lahko krepijo naravno okolje.
Tipizacija gozdov omogoča strokovnjakom, da pripravijo ciljne predloge za drevesne vrste, ki bi lahko uspevale v naslednjih 80 do 100 letih. Trdi les, kot sta hrast in češnja, je zelo priljubljen, prav tako iglavci, kot sta smreka in bor. Kljub temu je pogozdovanje čustveno vprašanje, zlasti za tiste, ki so desetletja vložili v gradnjo svojih gozdov. Klement Moosbacher, lastnik gozda iz Hartberga, poudarja, da je kljub uničenju zavezan svoji dediščini in bi rad zasadil nova drevesa. Niso pa vsi tako optimistični; Nekateri razmišljajo o tem, da bi preprosto pustili naravi, da spet zaživi, in se odrekli aktivnemu pogozdovanju.
Preventivni ukrepi in izbor drevesnih vrst
kako Gozdarska pomoč poročila, lahko redno vzdrževanje gozdov pomaga preprečiti prihodnjo škodo in tako zmanjša potrebo po pogozdovanju. S stabilizacijo zgornjega sestoja, to je starejše generacije dreves, in zgodnjo nasaditvijo mladih dreves lahko bistveno povečamo odpornost gozda. Mešani gozdovi so tu še posebej ugodni, ker so manj občutljivi na izzive podnebnih sprememb.
Izdelava tako imenovanih žajbljevih vrat je učinkovita metoda, s katero mladim drevescem zagotovimo zaščiten prostor za razvoj, hkrati pa zmanjšamo prenaseljenost divjadi. Da bi zaščitili gozd in omogočili morebitno pogozdovanje v prihodnje, bi morali lastniki gozdov ukrepati pravočasno. Primer Klementa Moosbacherja in nasveti gozdarjev bi lahko bili vodilo marsikateremu lastniku gozda v tem težkem času.