Cene hrane eksplodirajo: v supermarketih do 142 % dražje!

Cene hrane eksplodirajo: v supermarketih do 142 % dražje!

Cene hrane so dosegle alarmantne ravni, ki močno obremenjujejo potrošnike. Glasno 5min.pri Živila so se v povprečju podražila za skoraj 11 odstotkov, kar zviša nakupovalno košarico 40 običajnih izdelkov na skoraj 81 evrov. Za primerjavo, cena v marcu 2024 je znašala 73,27 evra, kar pomeni precejšnjo dodatno finančno obremenitev. Skrb vzbujajoče je, da so se od vala inflacije septembra 2021 podražili skoraj vsi izdelki, z izjemo tekočih pralnih sredstev.

Trenutna raziskava kaže, da je 23 od 40 živil doživelo povišanje cen, od tega so bila nekatera drastična, na primer kavna zrna, katerih cena je narasla za 126 odstotkov, ali pomarančni sok, ki se je podražil za 142 odstotkov. Nasprotno pa so 12 izdelkov, med njimi tudi krompir, ponudili do 30 odstotkov ceneje. Cenovno stabilnih je ostalo le pet izdelkov, med njimi moka in pasiran paradižnik. Ta dogajanja prizadenejo predvsem ljudi z nizkimi dohodki, družine ter starejše in mlajše, poroča dunajska delavska zbornica.

Podražitve v podrobnostih

• Orangensaft: +142%
• Bohnenkaffee: +126%
• Penne-Nudeln: +97%
• Mehl: +88%
• Vollmilchschokolade: +80%
• Teebutter: +81%

Podražitve niso le pojav v Avstriji. kako Tagesschau.de Po poročilih potrošniki v številnih državah čutijo podobno zvišanje cen hrane. Od leta 2020 so se te cene zvišale skoraj za tretjino, nekateri izdelki, kot sta sladkor in žita, pa so se podražili celo za 80 oziroma 50 odstotkov.

Drugi dejavnik, ki prispeva k višjim cenam, je izpad pridelka, ki vpliva na svetovno proizvodnjo hrane. Zlasti cene oljčnega olja so se med letoma 2020 in 2024 več kot podvojile, delno zaradi ekstremne suše in s tem povezanega zmanjšanja letine. Gospodarsko okolje sili potrošnike, da se nenehno ukvarjajo z naraščajočimi cenami.

Dunajska delavska zbornica je opravila analizo gibanja cen v različnih supermarketih. V primerjavi z diskonti so bili nakupovalni vozički v supermarketih v povprečju dražji. Te podražitve ne odpirajo le vprašanj o primernosti vsakodnevnega nakupovanja, temveč puščajo upanje na hitrejšo stabilizacijo v spreminjajočih se gospodarskih razmerah.