Dodik sprejel sodbo: Namesto zapora visoka denarna kazen!

Dodik sprejel sodbo: Namesto zapora visoka denarna kazen!

20. septembra 2025 je Milorad Dodik, predsednik Republike srbske, presenetljivo priznal sodbo sodišča BiH. kako Cosmo Dodik naj bi plačal 36.500 konvertibilnih mark (približno 18.700 evrov) za pretvorbo enoletne zaporne kazni v denarno kazen. Ta premik v sodni praksi je sledil dolgemu obdobju, v katerem je Dodik zanikal avtoriteto sodišča kot neustavno in sistematično zavračal priznanje njegovih sodb.

Dodik je bil februarja 2025 na prvi stopnji obsojen na leto dni zapora zaradi neupoštevanja odločitev mednarodnega visokega predstavnika Christiana Schmidta in šestletno prepoved opravljanja funkcije. Sodba je bila avgusta 2025 potrjena na drugi stopnji, s čimer so se pravne posledice le še povečale.

Razlog za sodbo

Pritožbeni senat sodišča je ugotovil, da je Dodik podpisal dekret, ki vpliva na zakone, ki jih je sprejela Narodna skupščina Republike srbske leta 2023. Ti zakoni so izključevali odločitve visokega predstavnika iz objave na ozemlju, s čimer so zanemarili ustavne zahteve. To neupoštevanje je nazadnje privedlo do obtožbe proti Dodiku in direktorju Uradnega lista Republike Srbske Milošu Lukiću, kot Sarajevo Times pojasnil.

Dodik se je pred tem izrekel proti avtoriteti visokega predstavnika, s čimer se je ne le obnašal nezakonito, ampak tudi kršil spremenjeni kazenski zakon BiH in bil na koncu obsojen. Za Dodika to zdaj pomeni, da šest let ne bo mogel opravljati predsedniškega ali primerljivega položaja v Republiki Srbski.

Politične posledice in kriza v Bosni

Odvzem mandata Dodiku je centralna volilna komisija uradno izvedla 6. avgusta 2025. To je storila na podlagi volilne zakonodaje, ki predvideva samodejno izgubo mandata, če kazen zapora preseže šest mesecev. Dragan Čović, predsednik Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), je komentiral, da je Republika Srbska trenutno brez predsednika, zato je to mesto treba zapolniti. Uradno obvestilo o izpraznjenem predsedniškem položaju je že objavljeno v Uradnem listu Republike Srbske.

Dogajanje okoli Dodika lahko vidimo sredi zaostrovanja državne krize v Bosni in Hercegovini. Glede na Fundacija Heinrich Böll Država je v najhujši krizi od Daytonskega sporazuma leta 1995. Predvsem Dodikova Republika Srbska je sprejela zakone, ki spodkopavajo suverenost Bosne in slabijo državne institucije. Daljnosežne politične odločitve, kot je vzpostavitev lastne mejne policije s strani RS, ne ogrožajo samo notranje stabilnosti, ampak imajo potencialne posledice tudi za varnost in mir v celotni balkanski regiji.