Celovec ogoljufan za več tisoč evrov: razkrit ponaredek!
Moški iz Celovca kupi drago ročno uro, za katero se izkaže, da je ponaredek. Kaj morajo kupci vedeti o ponarejenih blagovnih znamkah.
Celovec ogoljufan za več tisoč evrov: razkrit ponaredek!
25-letnik iz Celovca se znajde pred hudo težavo: pred tremi leti je pri italijanskem trgovcu kupil ročno uro znamke, za katero je odštel nekaj tisoč evrov. Vendar je v začetku leta 2024 odkril, da je ura prenehala delovati. Zaradi tega se je mladenič obrnil na zlatarja, da bi pregledal težavo. Hitro je postalo jasno, da gre za totalni ponaredek, kar je zlatar potrdil skupaj z izvedencem. To odpira pomembna pravna vprašanja o nakupu ponarejenih blagovnih znamk, ki bi lahko bila težava v številnih gospodinjstvih.
Problem ponarejanja blagovnih znamk je vedno bolj prisoten, predvsem pri spletnem trgovanju. Po podatkih advocado.de lahko zasebniki kupujejo ponarejene blagovne znamke za lastno uporabo, vendar obstajajo jasne omejitve glede količine ali komercialne prodaje. To pravilo je še posebej pomembno za kupce, ki so morda nevede padli v past goljufov.
Pravni okvir
Pomembno je vedeti, da lahko izdelke, naročene prek spleta, ki so prepoznani kot ponarejeni, zaseže carina. Zasebnim osebam je dovoljeno prinesti samo določeno količino ponaredkov, ne da bi zašli v pravne težave. Potniki lahko v svoji prtljagi v okviru omejitev oprostitve nosijo naslednje količine:
- Flug- und Seereisen: 430 Euro pro Person
- Autoreisen: 300 Euro pro Person
- Reisende Kinder unter 15 Jahren: 175 Euro
Te omejitve izvzetja se nanašajo na dejanske cene ponaredkov, ne na originalne cene. Če potniki prinesejo velike količine, na primer 20 parov očal ali 10 torbic, obstaja velika verjetnost, da bo carina postala sumljiva. Takšna kršitev lahko povzroči pravne posledice.
Zahtevki in tveganja pri nakupu ponaredkov
Prav tako je pomembno, da tisti, ki jih zanima nakup, razumejo pravni položaj pri nakupu ponarejenega blaga. Če kupec ni vedel, da kupuje ponaredek in je ravnal v dobri veri, ima pravico do garancije. Če pa kupec zavestno kupi ponarejeno blago, zakon ne predvideva nobene garancije. Tudi malomarna nevednost, pri kateri bi moral kupec na podlagi cene prepoznati, da gre za plagiat, običajno izključuje tožbe.
Posebej problematično postane, če je bil kupec goljufivo prevaran, kar pomeni, da je dokazno breme na nitki. V takem primeru mora kupec dokazati, da ga je prodajalec ogoljufal. Kdor ne pozna trga blagovnih znamk, bi se lahko z neprevidnim nakupom hitro znašel v težkem položaju - kot Celovčan, ki ga presenečenje nad ponarejeno uro zdaj vodi v resne pravne in finančne premisleke.
Zaskrbljenost zaradi ponarejenih blagovnih znamk ni samo vprašanje vaše lastne denarnice, temveč ogroža tudi integriteto blagovnih znamk in proizvajalcev. Za potrošnike je ključnega pomena, da so pozorni in se zavedajo svojih pravic in dolžnosti, da se izognejo podobni izkušnji, kot je bila celovška.