Provokativne jaslice v Stuttgartu: Jezus kot sluzasto bitje?

Provokativne jaslice v Stuttgartu: Jezus kot sluzasto bitje?

Na božič 2025 je ARD prenašal bogoslužje iz katoliške cerkve sv. Marije v Stuttgartu, kar je povzročilo veliko navdušenje. Namesto tradicionalne lesene figure je na kupu slame ležal odrasel moški, zavit v sluzasto lupino, ki naj bi predstavljal Jezusa. Ta zrežirana upodobitev je sprožila močne odzive na družbenih omrežjih, uporabniki pa so lik primerjali z "dihajočim nezemljanom" in jo označili za "bolno in nenormalno". Politične reakcije so prišle predvsem iz članov CDU, ki so upodobitev ostro kritizirali.

Dr. Klaus Nopper, mestni svetnik Stuttgarta, je produkcijo označil za "nagnusno" in poudaril neprimerno instrumentalizacijo božične zgodbe v duhu budnosti. Maximilian Mörseburg, nekdanji poslanec bundestaga, je dejal, da cerkve vodijo vero v absurd in ji jemljejo dostojanstvo. Poudaril je še, da je božič za marsikoga zadnji stik s cerkvijo in da je pomembno poudariti lepe stvari.

Zagovor provokacije

Duhovnik Thomas Steiger, ki je maševal, je obtožbe zavrnil in upodobitev branil s pojasnilom, da niso želeli provocirati, a si tudi ne želijo zatiskati oči pred realnostjo. Umetnica Milena Lorek, ki je odgovorna za to kontroverzno produkcijo, je svojo umetnost utemeljila kot simbol »trenutka negotovosti med varnostjo in stisko«. Vse bolj pa je postajalo jasno, da so razprave o umetniški svobodi in provokaciji v družbi osrednjega pomena.

Uprizoritev spominja na premiero predstave Sancta v Stuttgartu, ki jo je režirala Florentina Holzinger. Tudi tukaj so teme, kot sta nasilje in spolnost, v ospredju in izziv za občinstvo. V tem okviru je bilo med predstavo zabeleženih 18 intervencij prve pomoči. Razprava o mejah umetniške provokacije poteka skozi celotno umetniško sceno in postavlja vprašanje, kje so meje umetniške svobode.

Meje umetniške svobode

Po ugotovitvah Politic Culture je umetniška svoboda zaščitena s temeljnim zakonom, vendar ni jasnih omejitev. Omejitve so možne le iz ustavnih razlogov. Koncept umetnosti ostaja sporen in vključuje tako šokantne kot senzacionalne predstavitve. Ključno je ločiti, ali umetnost pripomore k spoštovanju človekovega dostojanstva ali ga krši.

Kritiki se strinjajo, da umetniške razprave o cerkvenih temah vedno zahtevajo spoštovanje in resno razpravo. Umetnost mora graditi mostove in ne rušiti, kar je jasno razvidno iz aktualne debate o produkciji v Stuttgartu. Ravnovesje med provokacijo in spoštovanjem je potrebno, da naredimo nevidno vidno in da v ospredje postavimo dostojanstvo in pravičnost.

Doslej niti škofija Rottenburg-Stuttgart niti JZR spora nista komentirali. V času, ko si umetnost in vera pogosto nasprotujeta, ostaja vprašanje, kako lahko provokacija zdravi in ​​spravlja, če je pametno uporabljena. To bo verjetno osrednja tema nadaljnjih razprav o umetnosti in njeni družbeni vlogi.