Grasser v zaporu: 21 let sodne norosti se konča s strožjo kaznijo!

Grasser v zaporu: 21 let sodne norosti se konča s strožjo kaznijo!

Karl-Heinz Grasser bo moral v prihodnje prestajati zaporno kazen v dolgotrajni pravni zadevi. Vrhovno sodišče (OGH) je potrdilo prvostopenjsko sodbo v zadevi Buwog in Grasserju kazen zapora znižalo z osem na štiri leta. S tem se je končal proces, ki je trajal 21 let in je naletel na mešane odzive javnosti. Grasser je napovedal, da bo skupaj s soobtoženim Walterjem Meischbergerjem vložil pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki so mu kazen znižali na tri leta in pol. To se zgodi v ozadju, da naložene kazni izključujejo pogojno prizanesljivost.

Dolžina postopka, ki je trajal 16 let, je bila po mnenju mnogih nepravična, ne pa sodba sama. Kritično so gledali tudi na vlogo prvotne sodnice, katere mož je v tvitih izrazil zamero proti Grasserjevi. Čustveno razpravo o integriteti pravosodnega sistema krepijo poročila o političnih vplivih v avstrijskem kazenskopravnem sistemu. Poročilo Kreutnerja, ki se ukvarja z vladavino prava v Avstriji, navaja, da so v pravosodnem sistemu resne pomanjkljivosti, ki presegajo primer Grasser. Te pomanjkljivosti, vključno z "dvotirnim" pravosodnim sistemom, ki se ga bojijo, je glasno izpostavil tudi Christian Pilnacek, nekdanji višji pravosodni uradnik, ki je izrazil zaskrbljenost glede političnega pritiska v preiskavah.

Javno dojemanje in pravne posledice

Naklonjenost javnosti do Grasserja je strmo padla, zlasti po televizijski oddaji, v kateri je prebral pismo oboževalke, ki ga je opisala kot "prelepega in prebogatega". Takšne izjave prispevajo k percepciji, da do njega ne obstajajo samo pravni, ampak tudi družbeni predsodki. Ti vidiki sprožajo vprašanja o tem, v kolikšni meri lahko simpatije ali antipatije ter življenjski slog ali politična vprašanja igrajo vlogo v sodni dvorani. Pogled nazaj na dolgo preiskavo kaže, da je Grasser finančno in psihično močno trpel zaradi stresa postopka. Njegova žena Fiona Swarovski je v tem času izkazala zvestobo, a je bil napor ogromen.

Razprava o reformi pravosodnega sistema v Avstriji se pospešuje, potem ko je pravosodna ministrica Alma Zadić ustanovila preiskovalno komisijo, ki bo raziskala pomanjkljivosti in zaznane krivice pri ravnanju z uglednimi obtoženci. Poročilo Kreutnerja med drugim poziva k uvedbi neodvisnega državnega tožilstva ter krepitvi gospodarskega in korupcijskega tožilstva. Poročilo vidi kot problematična politična navodila na ministrstvu za pravosodje, ker ogrožajo neodvisnost sodstva.

Nazadnje je treba videti, kako se bosta ustavna država in družba v Avstriji odzvala na trenutne izzive. Primer Grasser bi lahko deloval kot katalizator za potrebne reforme v pravosodnem sistemu, ki presegajo geografske in institucionalne meje.