Grozodejstva iz bronaste dobe: Kanibalizem šokiral Somerset!

Grozodejstva iz bronaste dobe: Kanibalizem šokiral Somerset!

Grozljiva odkritja iz bronaste dobe: kanibalizem v Britaniji?

Šokantno razkritje iz britanske prazgodovine razburja! Arheologi so v Somersetu v Angliji odkrili najbolj krvave sledi pokola, ki se je zgodil pred skoraj 4000 leti. Ostanki najmanj 37 posameznikov, vključno z moškimi, ženskami in otroki, pripovedujejo mračno zgodbo o nasilju in kanibalizmu.

Najdišče, ki so ga odkrili pred približno 50 leti, vsebuje človeške ostanke s sledmi ureznin in ugrizov. Ti grozljivi znaki napovedujejo nasilen pokol, ki je v enem samem uničujočem dogodku izbrisal celotno skupnost. Kosti so vrgli v 15 metrov globok apnenčast jašek, uničenje lobanj pa kaže na brutalen umor.

Kaj je bilo odkrito?

V enem trenutna študija Znanstveniki so pregledali približno 3000 fragmentiranih kosti, ki so jih speleologi v Charterhouse Warrenu odkrili v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ti ostanki, ki so bili desetletja prezrti, kažejo, da nasilja ni sprožilo pomanjkanje hrane ali virov. Poleg človeških ostankov so bile najdene tudi kosti goveda, kar kaže na zadostno preskrbljenost s hrano.

Analiza kaže, da skoraj polovica posmrtnih ostankov izvira iz najstnikov in otrok. To nakazuje, da je bila celotna skupnost izbrisana v enem samem uničujočem incidentu. Kosti imajo številne vreznine, nekatere pa celo sledi človeških ugrizov, kar kaže na kanibalizem.

Razlogi za nasilje

Raziskovalci se strinjajo, da nasilje verjetno ni posledica lakote ali pomanjkanja virov. Na lokaciji ni dokazov o etničnih napetostih ali tekmovalnosti med različnimi skupinami. Prej bi lahko konflikt sprožila tatvina, predvsem živine, ali socialni spori. Brutalne poškodbe kažejo, da so bile žrtve presenečene in namerno umorjene.

Rick J. Schulting, glavni avtor študije, pojasnjuje, da takšna arheološka odkritja širijo naše razumevanje človeškega nasilja tako v preteklosti kot v sedanjosti. "Ekstremno nasilje, ki ga vidimo tukaj, verjetno ni bil osamljen incident," pravi. "Sorodniki žrtev so se morda želeli maščevati, kar je morda privedlo do začaranega kroga nasilja v regiji."

Študija izpodbija zamisel o mirni Britaniji v bronasti dobi in kaže, da so bile te skupnosti povsem sposobne obsežnega nasilja. Dokazi o okužbah s kugo v zobeh dveh otrok kažejo, da je bolezen morda povečala napetosti.

Odkritja mečejo novo luč na bronasto dobo in kažejo, da kanibalizem ni bil le mehanizem preživetja, ampak ga lahko razumemo tudi kot namerno dejanje za dehumanizacijo žrtev.

Arheološke najdbe iz tega obdobja niso le lokalnega pomena. Kažejo, da se je kanibalizem skozi zgodovino pojavljal občasno, pogosto v posebnih ritualih ali kontekstih preživetja. V Evropi je manj kot 10 odstotkov znanih lokacij povezanih s kanibalizmom, kar kaže, da to ni običajno.

Odkritja v Somersetu so močan opomin na temne strani človeške zgodovine in nas izzivajo, da ponovno razmislimo o svojem pogledu na bronasto dobo in družbene prakse v tistem času.