Preiskave proti Schimaneku: Odkrili strelivo in nacistične spominke!

Preiskave proti Schimaneku: Odkrili strelivo in nacistične spominke!

Po hišni preiskavi v gozdarski koči v Langenloisu je državno tožilstvo sprožilo preiskavo. Med preiskavo so našli velike količine streliva in nacističnih nabožnih predmetov. Gozdarjeva hiša naj bi služila za zatočišče »saškim separatistom«. Ta dogajanja poudarjajo povezave med preiskavami in zaposlenimi v državnem svetu.

Gre za Schimaneka, ki je zaradi pritiska javnosti zaprosil za prekinitev delovnega razmerja. Predsednik državnega sveta Rosenkranz je razkril, da je za preiskavo izvedel že februarja. Vendar se je branil, da varnostno preverjanje za zaposlene ni obvezno po zakonu. Rosenkranz poudarja, da njegove kadrovske odločitve temeljijo na strokovnih kvalifikacijah in lastnostih ter da zunanje interese obravnava kot zasebno stvar.

Politične reakcije

Odziv na te incidente ni dolg. Lukas Hammer, tiskovni predstavnik desničarskih skrajnežev stranke Zelenih, je izrazil ostro kritiko in poudaril, da povezav zaposlenih z desničarskimi skrajnimi mrežami ni mogoče kar tako zavreči kot zasebno zadevo. Domnevo, da bo urad za varstvo ustave ob sumu ukrepal takoj, je Hammer označil za naivno. Te izjave kažejo na vse večjo zaskrbljenost glede skrajno desničarskih tendenc v Avstriji, zlasti glede na zgodovinski razvoj nacionalne politične pokrajine.

V povojnem obdobju je bila Avstrija pogosto dojeta kot »prva svobodna država«, katere prebivalstvo je trpelo pod Hitlerjem. Vendar je ideološko spoprijemanje z nacionalsocializmom za dolgo časa padlo v vodo. Hitro so bile ustanovljene nezakonite neonacistične organizacije in FPÖ je prevzela vidno vlogo, ko je za seboj združila nekdanje člane NSDAP in SS ter sledila desničarski populistični smeri.

Desničarski ekstremizem kot resen problem

Desničarski ekstremizem je v Avstriji resen problem že od prvih povojnih let. Kljub različnim ukrepom denacifikacije so na univerzah še vedno prisotne desničarske ekstremistične težnje. Med šestdesetimi in dvajsetimi leti so se ponavljali napadi in incidenti, ki kažejo na radikalizacijo skrajne desnice. FPÖ, ki se od ustanovitve leta 1956 postavlja desno od ostalih strank, je tudi vedno znova povezana z desničarskimi ekstremističnimi vsebinami.

Trenutne incidente v zvezi s Schimanekom in z njimi povezanimi preiskavami lahko torej razumemo kot del širšega, zaskrbljujočega trenda v avstrijski družbi in politiki. Ti dogodki poudarjajo nujnost odločnega boja proti desničarskim ekstremističnim težnjam, da bi zaščitili demokratične vrednote države.