Presenečenje proti komarjem: Tako male živali preživijo mrzlo Antarktiko!
Raziskovalci preučujejo preživetje komarja Belgica antarctica na Antarktiki in njegove posebne prilagoditve na ekstremne razmere.
Presenečenje proti komarjem: Tako male živali preživijo mrzlo Antarktiko!
V ledenih prostranstvih Antarktike komar Belgica antarctica kljubuje ekstremnim razmeram in se je uveljavil kot edina preživela žuželka v tej pusti pokrajini. Skupina japonskih raziskovalcev je proučevala njihov življenjski cikel, ki vključuje izjemne prilagoditve na nizke temperature in kratko življenjsko dobo odraslih komarjev, ki živijo le nekaj dni. Njihove ličinke med razvojem preživijo obdobje prisilnega počitka, kar jim omogoča preživetje ostre zime. V našem zmernem podnebju je redko prisoten, raziskava o tem komarju v reviji Scientific Reports pa je vzbudila posebno zanimanje, ker je razvil neverjetne mehanizme za preživetje v enem najbolj neprizanesljivih okolij na Zemlji, kot je npr. krona poročali.
Kako komarji prepoznajo svoje žrtve
Ko se potrošniki poleti soočijo s komarji, se pogosto pojavi vprašanje: Zakaj sem ugriznjen samo jaz? Medtem ko nekateri ostanejo nepoškodovani, male krvosese pritegnejo drugi ljudje. Izbira njihovih žrtev ni odvisna samo od vonja kože, ampak tudi od našega diha: ogljikov dioksid ima osrednjo vlogo pri privabljanju komarjev. Te privlači ta plin, ki ga sprostimo ob vsakem izdihu. Pod vplivom svojih visoko razvitih čutil usmerjajo proti plenu, pri čemer imata vlogo tudi telesna temperatura in vonj po znoju. Annika Hinze s švedske univerze za kmetijske vede pojasnjuje, da komarji za orientacijo uporabljajo oblake CO2 do 50 metrov od svojega cilja. spekter opisuje.
Vendar to niso edini vidiki, ki privabljajo komarje pri določenih ljudeh. Posamezni vonji in celo lokacija, na kateri se nahajate, lahko vplivajo na to, ali boste postali magnet za komarje ali ne. Poleg tega se sposobnost privabljanja komarjev razlikuje glede na letni čas in temperaturo, saj toplota krepi čute komarjev. S porastom invazivnih vrst v Evropi, kot je azijski tigrasti komar, ki pika tudi podnevi in lahko prenaša viruse, postaja vprašanje zaščite pred komarji vse bolj pereče. Raziskave potekajo, da bi bolje razumeli, kako nas ti mali škodljivci najdejo – in kako se lahko pred njimi bolje zaščitimo.